Komu pripada prihodnost?

1960

Prihodnost pripada odločnim, preudarnim in srčnim ljudem. Tistim, ki svoje odločitve utemeljujejo na modrosti, moči, znanju in srčni kulturi. Postavljajo se tri vprašanja: Ali so bile odločitve, ki so bile sprejete ob izgradnji slovenske infrastrukture, sprejete na podlagi teh temeljev? Ali so te odločitve dosegle zastavljene cilje? Ali danes zaradi njih živimo bolje?
Kratek pogled v zgodovino in sedanjost poda jasen odgovor – odločitve so bile pravilne. Zaradi teh smelih odločitev je Slovenija danes pomembno križišče evropskih transportnih poti in notranje zelo dobro prometno razvita država. Slovenija je zaradi tega država, v kateri se je število nesreč, kljub povečanemu prometu skokovito zmanjšalo, kjer je bila gospodarska rast v obdobju gradnje največja in kjer je bilo v času gradnje vzgojeno veliko število strokovnjakov na področju gradenj, načrtovanja in upravlja. S cestami in železniškimi
progami niso povezani zgolj kraji, mesta in države. Uporabnikom sta omogočeni hitrejša mobilnost in večja varnost, okolju pa smo se približali s prijaznejšim sistemom.
Na čelu prometnega resorja so se v vladah, ki so sprejemale te odločitve, vrstili ministri iz Slovenske ljudske stranke. Iz stranke, ki je vedela, kaj pomeni sprejemati dolgoročne in vizionarske rešitve. To so bile rešitve, ki so se odražale v boljšem jutri za vse nas. Predvsem so se odločitve pokazale v povečanem nacionalnem prihodku ter enakomernem gospodarskem razvoju celotne države. Zavedali so se svoje odgovornosti in sprejemali dolgoročne strateške odločitve.

Žal za današnjo vlado težko rečemo, da se zaveda odgovornosti, ki jo ima do državljanov. Že na prvem zaslišanju v Državnem zboru je minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič izjavil, da bo njegovo delovanje usmerjeno predvsem v gradnjo ljubljanskega obroča. Ostalih prometnih povezav namreč po njegovem mnenju zaradi nekaj turistov nima smisla graditi. Posledično se danes vlada ukvarja predvsem z naročanjem študij, risanjem variant, ustanavljanjem projektnih družb …

Čas pa neusmiljeno beži.

Luka Koper je pravzaprav odrezana ob infrastrukturnih povezav, ljudje na Koroškem uporabljajo ceste v sosednji Avstriji, mostovi na državnih cestah so zaprti, avtoceste so v vse slabšem stanju. Železniške povezave nam je v večini primerov zgradila Marija Terezija in jih le posodabljamo, da se promet ne ustavi popolnoma. Tovori in s tem dodelavni posli pa bežijo drugam. Uporabnina z naslova železniške infrastrukture je tako majhna, da pravzaprav ni omembe vredna. Cestnine v avtocestnem sistemu so pod primerljivimi v sosednjih državah in na ta način razprodajamo svojo infrastrukturo tujim avtoprevoznikom, ki tako povečujejo svoje dobičke. Da o optičnih povezavah, zračnih koridorjih in plinovodih ne izgubljamo besed.

Denarja ni, slišimo iz vladne palače. V Slovenski ljudski stranke pa lahko z gotovostjo zatrdimo, da denar leži na cesti in železniških tirih, le skloniti se je treba in ga pobrati.

Evropski koridorji se počasi začenjajo izogibati naše države. Gradijo se nove luke v Albaniji, pospešeno se izgrajuje nova železniška žila v sosednji Avstriji, ki bo povezala luko Trst s tržišči v srednji Evropi. Snujejo se tako imenovane pametne avtoceste, ki bodo sposobne prevzeti večje prometne obremenitve. Vse to se gradi tudi z našim denarjem. Smo namreč del skupnega evropskega prostora. Boj za evropska sredstva, namenjena za izgradnjo infrastrukture, je velik. Evropa jih namenja za povezave, ki so začrtane smelo in preudarno. Dolgoročno in odgovorno. Žal pa načrtovanja trenutne prometne politike v naši državi ne moremo opisati s temi besedami. Že manjša nesreča pomeni prometni kolaps in velike zastoje ter s tem izgube ogromne količine denarja.

Če se vrnem k izhodiščnemu vprašanju: Komu pripada prihodnost?

Ljudem, ki razumejo, da je razvita in dobro delujoča prometna infrastruktura ključnega pomena za politični, gospodarski in kulturni razvoj celotne države in regije. Da ni pomembna samo gradnja, temveč je pomemben celovit vidik upravljanja s prometno infrastrukturo.

Matjaž Knez, nekdanji predsednik uprave DARS

PUSTITE KOMENTAR