Vse večja podpora SLS-ovemu predlogu znižanja DDV

1578

“Gospodarske krize ni več” je prepričana vlada RS. Zakaj se torej ukrepi, ki so veljali za začasne sedaj ne odpravijo, da lahko gospodarstvo, z njim pa delavci in vsi Slovenci zadihamo s polnimi pljuči?

Marko Zidanšek (SLS): Medtem ko se Vlada RS kiti z gospodarsko rastjo, se ljudstvo duši pod težo davčnih bremen

SLS  je že maja 2016 na vlado naslovila predlog, da se stopnja DDV ponovno vrne v stanje pred 30. 6. 2013, torej na 8,5 in 20 %. Predlog je bil dolgo brez politične podpore drugih strank. V zadnjem mesecu so znižanju DDV vse bolj naklonjeni tudi v NSi, ZL bi znižala le tampone in vložke za ženske, samostojni poslanec Anžej Čuš pa je decembra 2016 v parlamentarno proceduro vložil predlog za znižanje.

Nižji davki med razlogi za osamosvojitev

Eden izmed razlogov, da se Slovenija osamosvoji, je bila težnja, da bi na ta način denar, ki naj bi se poprej odlival v Beograd, ostajal doma in s tem omogočal boljše življenjske pogoje Slovencev. Do leta 1991 so podjetja plačevala 47 različnih davkov in prispevkov. Z davčno reformo po letu 1991 je bil uveden fiskalni sistem in cel kup novih zakonov, z namenom urejanja davčnega sistema.

.

Zgodovina sprememb DDV

1.7.1999 je bil uveden DDV, ki je zamenjal prometni davek in je takrat znašal 19 oz. 8 %, ki je z leto v leto rastel.

Velikega prerekanja okoli višine DDV ni bilo, saj je bila gospodarska rast vse do leta 2007 vsako leto višja. Z uvedbo Evra je začela padati. 15. 9. 2008 je s propadom Lehman Brothers se začela globalna finančna kriza, nekaj mesecev kasneje smo to občutili tudi v Sloveniji. Posledično se je leta 2009 začela tudi gospodarska kriza.

Sredi leta 2009 je Slovenijo zajel prvi val krize in je bil decembra 2009 uveden EDP za Slovenijo. Leta 2012 se je Slovenija soočila z drugim valom in 2013 se je v Ustavo Republike Slovenije vpisalo fiskalno pravilo. Istega leta je vlada Alenke Bratušek, natančneje 1. 7. 2013, uvedla dvig DDV iz dotedanjih 20 oz. 8,5 % na 22 oz. 9,5 %, z obrazložitvijo, da je takšna odločitev najboljša, saj s tem še ni potrebno uvesti krizni davek. Ukrep ki naj bi bil strukturni ukrep, je vlada predstavila kot začasni, torej bi konec leta 2015 bil končan. A vendar je Ministrstvo za finance 17. marca 2014 na svoji spletni objavilo spremembe in dopolnitve zakona o DDV – »V prvem odstavku 41. člena se splošna stopnja 20 odstotkov nadomesti s splošno stopnjo 22 odstotkov. V drugem odstavku se nižja stopnja 8,5 odstotka nadomesti z nižjo stopnjo 9,5 odstotka.«. Vlada Alenke Bratušek je tako vse slovenske državljane zvito “prinesla okrog” za 250 EUR mesečno.

dr. Andrej Umek: Tudi če v Vladi RS 100x ponovijo laž, da je Slovenija gospodarsko okrevala, to še ne bo postalo resnica.

Poudariti velja, da je leta 2008, ko se je gospodarska kriza začela dolg na prebivalca znašal 4.063 € (22%BDP), leta 2014, ko naj bi kriza minila pa 14.615 € (81% BDP), konec lanskega leta pa že več kot 15.500 € (83% BDP). In to kljub temu, da se na veliko govori o tem, da gospodarska rast je, a po statističnih podatkih, je le ta daleč od tiste, ki je bila pred več kot 15. leti, ko naj bi se začela velika rast Slovenskega gospodarstva.

Vlada RS bi gospodarsko rast imela, vendar ji znižanje davkov na predkrizno raven ne diši.

Vnovično gospodarsko rast si Vlada Mira Cerarja jemlje za svoj največji uspeh. Temu nasprotujejo mnogi strokovnjaki, ki ugotavljajo, da je nesorazmerno trošenje in sprostitev zaposlovanja in plač v javnem sektorju to rast popolnoma ustavil. Analiza, ki jo je dr. Andrej Umek predstavil v Državnem svetu na posvetu o politiki in gospodarstvu kaže na to, da je ta rast le navidezna, saj je Slovenija edina država v EU, ki še ni dosegla predkrizne ravni BDP.

Če v Sloveniji res imamo tako stabilne gospodarske razmere, zakaj se torej ne odpravijo krizni ukrepi iz leta 2013? Sedanjo vlado namreč sestavljajo stranke in mnogi posamezniki, ki so tem ukrepom takrat močno nasprotovali. Takrat seveda iz opozicije in različnih, dobro plačanih vladnih pravnih služb.

Alenka Gabrovec

1 Komentar

PUSTITE KOMENTAR