Valentinovo – praznik brez temeljev

3317

V sorazmerju z vzpostavljanjem slovenske samostojnosti in državnosti so začeli v našo deželo prihajati tudi prazniki in v zvezi s tem tudi običaji, ki do takrat niso imeli nobene zveze s slovenskim ljudskim izročilom. Eden izmed takšnih praznikov je valentinovo, ki je med ljudmi poznan predvsem kot praznik zaljubljencev, v širšem pomenu pa vseh tistih, ki so na kakršenkoli način povezani z izkazovanjem ljubezni in prijateljstva. Seveda gre tu, kot pri večini drugih praznikov v koledarskem letu, za tuje, zahodne vplive. Izvira namreč iz Anglije, od koder se je razširil zlasti v Ameriko, se tam docela skomercializiral in se vrnil nazaj na stari kontinent ter ga zavzel predvsem po trgovski plati. Kakšno zvezo naj bi imel s praznikom ljubezni sveti Valentin, ki goduje 14, februarja, ne ve nihče.

Življenje svetega Valentina temelji na legendarnem izročilu

“Valentin ima ključ do korenin.”

Vse, kar je znanega o Valentinu je to, da je živel v 3. stoletju, da je bil duhovnik in, da je okoli leta 270 pretrpel mučeniško smrt. Iz prvih treh stoletij pa je znano, da je bilo s strani rimske oblasti krščanstvo preganjano, zato iz tega časa izvira veliko mučencev, ki so pretrpeli smrt zaradi izpovedovanja krščanske vere. Tako je bil Valentin »le« eden izmed množice krščanskih mučencev. Vse druge zgodbe, ki naj bi bile povezane z njegovim življenjem, so zgolj legendarnega značaja in zato nimajo nobene zgodovinske osnove.

Da Valentin v slovenski zgodovini ni imel velike vloge izpričuje že dejstvo, da ni njemu posvečene niti ene župnijske cerkve, njegovo ime nosi le nekaj podružničnih cerkva, medtem ko je največ cerkva posvečenih materi Jezusa Kristusa, Mariji. Število presega 300; vseh cerkva v Sloveniji pa je 2900.

Na Slovenskem je Valentin poznan kot priprošnjik v bolezni

Če je bil Valentin v čem pomemben je bil v tem, da je bil priprošnjik zoper božjast, krče, bolečine v trebuhu in zoper bolezni na očeh. Varoval pa naj bi tudi živino pred živinsko kugo. V povezavi s tem sta se namreč razvili dve legendi o Valentinovi čudežni ozdravitvi hrome deklice in povrnitvi vida poganski deklici. Po ozdravitvi slednje, naj bi se njena celotna družina dala krstiti. Legendi nimata nobene zgodovinske osnove, ampak sta se razvili zaradi etimološkega pomena imena Valentin, ki pomeni, zdrav, močan.

Valentinovo je na slovenskem znano tudi po pregovoru »Valentin ima ključe od korenin«, zato so mu rekli tudi prvi spomladin. 14. februar je namreč približno na sredini koledarske zime, zato so ljudje ta pregovor razvili bolj zaradi pričakovanja konca zime in začetka pomladi, v upanju, da se bodo v naravi kmalu začeli pojavljati znaki pomladi.

Dan zaljubljencev so »skovali« Angleži

Čisto drugačen in precej bolj znamenit pa je Valentin v Angliji, kjer je že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si že pred več kot petsto leti predvsem mladi ljudje izmenjavali pisma in razglednice, pa tudi darila, ki so jih imenovali kar »valentini«. Šega se je razširila tudi na ostali anglosaški svet, potem pa v nekatere druge evropske dežele, zlasti tiste, ki slovijo po sladkarijah. Taka je na primer Italija.

Težko je razložiti, zakaj obstaja zveza med Valentinom in srčnimi zadevami. Neka legenda pripoveduje, da je bil Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Vojaki z družino so namreč zabredli v revščino. Valentin naj bi namreč poročal mlade krščanske pare, čemur je Avrelij Klavdij Goticus, nasprotnik krščanstva, ostro nasprotoval. Po drugih pojmovanjih naj bi se mladi možje na ta način izognili vojaški suknji. Valentina naj bi cesar dal prebičati in sežgati.

Legenda o deklici, ki naj bi ji Valentin povrnil vid ima v angleškem svetu še dodano to, da je bila to hčer njegovega paznika in, da se je v njo zaljubil. Ko je spregledala, se je vsa njena družina spreobrnila v krščanstvo. Ker ji je iz zapora pisal pesmi, naj bi iz tega izvirala navada, da si ljudje za valentinovo pišejo pesmice.

Današnje praznovanje spominja na poganski kult spolnosti

Američani pravijo, da je valentinovo postalo dan ljubezni zato, ker se na ta dan poleg ptičkov »ženijo« tudi zajci. To pa že močno spominja na kult seksualnosti, saj zajec, kot simbol plodnosti, simbolizira tudi seksualno uspešnost. To pa spominja na stare poganske običaje, kjer so častili kult spolnosti. Iz poročil Svetega pisma je najbolj znan kult Baala, kateremu su večkrat podlegli tudi Izraelci kot izvoljeno ljudstvo.

Ko govorimo o »ženitvi ptičkov« je na Slovenskem v zvezi s tem znano gregorjevo, ki je 12. marca. Iz nesorazmerne prevlade valentinovega nag gregorjevim je razvidno, da smo Slovenci opustili običaj, ki nam je lasten in ga zamenjali s tujim, ki nima nobene zveze našim ljudskim izročilom.

Valentinovo le dokazovanje, kdo izbere lepše in boljše darilo.

Valentinovo – trgovska manipulacija

Ozadje valentinovega ni nič drugega kot agresija trgovcev, ki ji ljudje bolj ali manj nasedamo. Umetno oblikovano javno mnenje namreč narekuje, da je v zvezi s tem dnevom potrebno zapravljati. Tudi drugi prazniki so se utopili v »morju potrošništva«, saj naj bi po trgovski miselnosti bilo bistvo praznikov zapravljanje denarja, v zameno za naklonjenost tistih, ki jim naj bi namenili darila.

Da je iznajdljivost trgovcev velika, lahko vidimo po tem, da je valentinovo ravno v času, ko si ljudje po božično-novoletnem zapravljanju kolikor toliko finančno opomorejo. Da ne bi bilo viška v denarnicah, je potrebno denar zapraviti. Valentinovo je za to ravno primeren čas. Po drugi strani pa je ta dan marsikje že uvod v pustna praznovanja, kjer trgovci zopet nastavijo svojo »košarico«.

Ob vsem napisanem pa se je potrebno vprašati, zakaj je pravzaprav potrebno kupovati darila, s katerimi naj bi si »kupovali« naklonjenost svojih najbližjih? Ob tem si zastavimo še drugo vprašanje ali je sploh potrebno kupovati darila? Odgovor na drugo vprašanje je »ne«, na prvo pa, da kupujemo izključno za uspevanje »trgovcev«.

Kupovanje daril vodi v prostitucijo

Ko govorimo o ljubezni je potrebno povedati, da se ljubezni ne da kupiti. V kolikor hočemo nekoga pridobiti z darilom, gre tu za prostitucijo v širšem pomenu besede. Poznamo namreč prostitucijo, kjer določene osebe prodajajo spolne usluge proti določenemu plačilu. Ne zavedamo pa se, da se med nami pravzaprav dogaja vsakodnevna prostitucija. Za prostitucijo gre vedno, kadar menimo, da bomo z darilom, kjer je v ospredju njegova materialna vrednost, od nekoga pridobili naklonjenost.

Ko govorimo o kupovanju daril, ne pomeni, da gre pri tem vedno za prostitucijo, oziroma za kupovanje naklonjenosti. Kadar je darilo dano iz srca, kjer je materialna vrednost drugotnega pomena, seveda ne gre za prostitucijo, ampak za izkazovanje ljubezni. Če si že med seboj dajemo darila, so najbolj pristna tista, ki jih naredimo sami z delom lastnih rok. Seveda pa si je za to potrebno vzeti čas, kar pa pomeni, da ga žrtvujemo za nekoga, ki ga imamo radi.

Bistvo ljubezni je v darovanju za (N)nekoga

Prava ljubezen prihaja iz srca.

Bistvo ljubezni torej ne izhaja iz daril, ampak iz tega, koliko smo se kot ljudje pripravljeni žrtvovati za drugega. Ljubezen je že npr. to, da žena zdrži ob možu ne glede na to, da mož vsako noč močno smrči (ali obratno). Višek ljubezni pa je pripravljenost dati življenje za drugega, ne samo za tiste, ki so nam blizu, ampak tudi za tiste, ki v praktičnem življenju nimajo z nami nič opraviti.

V praksi je v polnosti takšno ljubezen izkazal Božji Sin, Jezus Kristus, ko je na veliki petek na križu dal življenje za vsakega izmed nas. To dejstvo pa nam govori, da je pravzaprav praznik ljubezni v pravem pomenu besede lahko veliki petek, ko je Bog po svojem Sinu na največji možni način človeku izkazal svojo ljubezen.

Prava ljubezen terja od človeka žrtev

Ljudje potrošniške dobe smo pojem »ljubezen« zamenjali s »prijetnim ugodjem«, kar je npr. zaljubljenost. Prava ljubezen namreč terja od človeka žrtev, kar pa je v svetu, kjer je na prvem mestu uživanje, pravzaprav tujek.

Valentinovo je tako eden izmed praznikov, kateri si je »ljubezen« nadel kot etiketo zaradi cilja uspešnosti trgovcev. Praznik ljubezni pa si lahko vsak izmed nas naredi takrat, ko bomo v resnici znali darovati samega sebe za to, da bi bil svet bolj poln darujoče se ljubezni. Za to pa ne rabimo nobenega denarja, ampak odprto srce.

Amadej Jazbec

4 KOMENTARJI

  1. Vredno pohvale,zelo obširna razlaga zakaj smo danes kot ovce katere nikdar ne vprašajo zakaj ampak samo kam.Ce dovolite,jaz bi rada izrazila moje mnenje glede ljubezni in hipnotičnega nakupovanja.V moji življenski izkušnji ljubezen ni v nobenem pomenu žrtev ampak popolno zaupanje,nikdar zakaj,vedno samo kako naj ti z velikim veseljem izkažem,da se počutim v tvoji prisotnosti popolna in upam,da je moj vpliv nate isti. Ljubezen do otrok staršev, prijateljev v meni vzbuja občutek radosti, sreče a nikdar žrtve. – Nakupovanje! V dobi svetovne trgovine in visoke izobrazbe vsaj v Zahodnem svetu,je meni nedoumljivo kako to,da se kupovalci daril,izgleda,nikdar ne vprašajo ali,v primeru hrane,je to kar kupujem zdravo? Brez zdravja vsa bleščeča darila ne pomenijo veliko.V primeru vseh drugih možnih daril moje vprašanje je:kdo je to napravil? Kolikor je v moji moči jaz ne podpiram izzlorablanje otrok v tako imenovanih tovarnah v siromasnih državah.Drugo vprašanje:ali je to kar želim podarit nekaj koristnega? Nočem prispevat k se slabsemu zraku kjerkoli na svetu pri izdelavi cisto nepotrebnih stari.To je moja ljubezen.

PUSTITE KOMENTAR