Je nacionalno preverjanje znanja res potrebno?

1868

Včeraj so po vsej Sloveniji učenci 6. in 9. razredov osnovnih šol pisali Nacionalno preverjanje znanje (NPZ) iz materinega jezika. Po mnenju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z NPZ želijo ugotoviti, katera so tista znanja, kjer učenke in učenci dosegajo dobre rezultate, ter katera znanja je potrebno še izboljšati. Poleg tega, da ima NPZ sporočilno vrednost za učenca in starše, je tudi izhodišče za nadaljnje delo učitelja in ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ciljev vzgojno izobraževalnega sistema. Primarni cilj NPZ je preverjanje doseganja ciljev in standardov znanja, ki so določeni z učnimi načrti.

Vizija ministrice dr. Maja Makovec Brenčič

Na novinarski konferenci v mesecu aprilu je ministrica dr. Maja Brenčič predstavila nov model NPZ ter Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Zagotovila je, da bo Ministrstvo vzpostavilo »koordinacijsko – analitično središče« ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki bo odgovorno za pripravo skupne evalvacijske ocene izobraževalnega sistema, kar bo pomembno prispevalo k bolj sistematičnemu, kakovostnejšemu in celovitejšemu načrtovanju ukrepov in razvojnih politik na področju izobraževanja »na podlagi podatkov in dokazov«. Vse to naj bi služilo nadaljnjim sistemskim spremembam na področju razvijanja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v dimenziji vzgoje in izobraževanja. Zbrane informacije bi pa služile kot izreden prispevek in v premislek snovalcem vzgojno-izobraževalnega sistema v državi.

Teoretično se vizija zdi dobra, a žal je realna slika bistveno drugačna.

Nujna reforma Šolskega sistema

Šolski sistem v Sloveniji je načet na vseh koncih in kliče po reformi. Na kar opozarja tudi predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in dodaja: »Zgrešen šolski sistem v Sloveniji je eden izmed glavnih vzrokov visoke nezaposljivosti med mladimi, ki je zaskrbljujoča. Brez uravnoteženja razmerja med tehniko in naravoslovjem na eni strani in družboslovjem in humanistiko na drugi strani. To razmerje je sedaj z 1:~2,5 v korist slednjih. Prav te discipline tudi proizvajajo pretežno večino nezaposljivih diplomantov, ob tem ostajajo predvsem v gospodarskih panogah, ki so kritične za zagon novega razvojnega cikla, številna delovna mesta nezasedena. Gospodarstvu v Sloveniji enostavno primanjkuje ustrezno izobraženih in usposobljenih človeških virov, kar kaže na sistemske napake v slovenskem izobraževalnem sistemu.

SLS: Zgrešen šolski sistem je eden glavnih problemov za visoke nezaposljivosti med mladimi

NPZ za ta sistemski in največji problem ne ponuja nobenih odgovorov in je zato le nepotrebna obremenitev osnovnošolcev, katere rezultati na koncu pristanejo v predalih uslužbencev različnih ministrstev. Slovenija potrebuje temeljito prenovo celotnega izobraževalnega sistema, ki mora postati kvaliteten servis za potrebe trga dela, ki bo zagotavljal nova in dobro plačana delovna mesta za mlade. «

NPZ so sami sebi namen in razslojujejo

Podobnega mnenja so tudi učitelji. Po njihovem mnenju je NPZ le velik finančni vložek, ki nima nobene veljave. Opozarjajo na spregledano dejstvo, ki se je pri NPZ pokazala, da se družba razslojuje in da učenci, ki izhajajo iz ekonomsko slabše situiranih družin težje pridejo do znanja in informacij, ker je njihovo okolje (praviloma) manj vzpodbudno.

Pri NPZ bi se moral najti smisel, kajti zanj se letno potroši ogromno denarja. Sicer šole dobijo vsakoletno narejeno študijo, ki žal ne služi ničemur drugemu kot temu, da je napisana. Namreč Ministrstvo iz zaključkov študije ne potegne nobenih konkretnih ukrepov. Ob tem se pojavi vprašanje, kdo ima ob vsem tem finančne ugodnosti.

Prav tako učitelji, tisti, ki dejansko delajo »na terenu« in poznajo situacijo iz prve roke, opozarjajo, da če bi želeli, da imajo NPZ kakšno veljavo, bi morali biti bolj usmisljen. Vsekakor na seznam predmetov ne spadajo šport, glasba in likovna umetnost. Komisija, ki sestavlja NPZ in ostaja vrsto let v enaki zasedbi, brez novih idej in želja po spremembi, bi se lahko usmerila k temu, da bi preizkuse sestavila tako, da bi poudarila posameznikova močna področja. Mogoče bi bil NPZ lahko sito, da bi se poiskalo resnično naravno talentirane posameznike, ki morda poprej še niso dobili ustrezne priložnosti.

Za otroke in starše NPZ predstavlja dodaten stres

Šolski sistem danes je popolnoma nerazumljiv. Učitelji v šoli podajajo snov v skladu z direktivo Ministrstva, ki je vse prej kot logičen. Ogromno ukrepov Ministrstva so sami sebi namen. NPZ je eden izmed takšnih idej.

Starš, ki dela s svojim otrokom, ker žal to zahteva zdajšnji šolski sistem, tako ve, koliko je njegov otrok sposoben in za to ne potrebuje NPZ. Učencem pa le ti predstavljajo stres in dodatno obremenitev, že v tako neumnem sistemu. Hote ali nehote, le ta vpliva na njegovo samopodobo, saj mu slab rezultat da le občutek, da je manjvreden, nesposoben in neumen. Posledično rezultat vpliva na izbiro želene šole. Potemtakem prihaja do absurdov, da zaradi slabega rezultati pri NPZ učenci opustijo svoje cilje in želje, saj imajo »dokaz«, da niso sposobni in so manjvredni.

NPZ so, ne glede na mnenje in vizijo Ministrstva, po mnenju stroke in politike zgrešen ukrep, ki dejansko ne daje nekih statistično pomembnih rezultatov, ki bi bili koristni pri nadaljnjem delu z učenci. Zdajšnji šolski sitem se mora nujno spremeniti, ne samo učni načrt, ampak celota, od učbenikov in delavnih zvezkov dalje. Največja napak je bila uvedba 9 letke, ter Bolonjskega sistema še večja ocenjevanje športa, likovne in glasbe, da o učbenikih in delovnih zvezkih ne zgubljamo besed, sam vrh ledene gore so NPZ.  

Alenka Gabrovec

 

PUSTITE KOMENTAR