Delo na cestah le izven sezone in ponoči končno tudi v Sloveniji?

3659

Ne mine dan, da vozniki ne stojimo v prometnih zamaških. Dela na cesti, nesreče, prehitevanje tovornjakov in preobremenjena infrastruktura so najpogostejši vzroki zastojev, ki poleg nejevolje prinašajo tudi visoke stroške voznikom in slovenskemu gospodarstvu. V Slovencu smo analizirali zakaj je zastojev in z njim povezanih prometnih nesreč iz leta v leto več.

SLS so že napovedali prepoved nenujnih cestnih del v prometnih konicah in turistični sezoni ter omejitev medsebojnega prehitevanja tovornjakov kot eno od zahtev za vstop v prihodnjo vlado.

Zidanšek: Mnogo del, bi bilo mogoče opraviti ponoči ne da bi motili okolico, vendar se tega načina v Sloveniji ne poslužujemo.

“V Sloveniji se premalo zavedamo, da je dobra infrastruktura zelo pomembna tako za konkurenčno gospodarstvo kot turizem. Mala in srednja podjetja, ki v Sloveniji nosijo večino bremena, so v veliki meri odvisna od dobrih in hitrih cestnih povezav do svojih  dobaviteljev, kupcev in poslovnih partnerjev. Dobra in pretočna cestna infrastruktura bi zato zmanjšala njihove stroške in izboljšala konkurenčnost. S prepovedjo večjih cestnih popravil med prometnimi konicami in zlasti v turistični sezoni bi bistveno izboljšali varnost in pretočnost cestne infrastrukture. Eden takšnih nepotrebnih prometnih zamaškov je npr. na območju obnove avtoceste med Uncem in Postojno, ki bo povzročala zastoje ves čas turistične sezone. Mnogo je tudi del, ki bi jih bilo mogoče opraviti ponoči ne da bi motili okolico, vendar se tega načina v Sloveniji ne poslužujemo”, je povedal predsednik SLS mag. Marko Zidanšek.

Odstavni pasovi so bistveno preozki

Poleg velikega števila tujih tovornih vozil je pri nas problem tudi slaba prometna infrastruktura. Ob gradnji avtoceste so se projektanti odločili, da bodo slovenske avtoceste gradili za slovenski trg, ki je predvideval le slovenske voznike. Hkrati so ohranjali tradicijo preteklih desetletij. Zato se je odstavni pas širine 2,50 m zdel smiseln. Na ta način so okrnili manj narave. V ospredju je bila jugoslovanska ideja, ki je predvidevala, da bo večina prometa na avtocesti Jesenice – Beograd, če ravno je bila ta ideja plod JLA iz časa pred osamosvojitvijo Slovenije.

Rešitve industrije 4.0 – španska vas za Slovenijo

Gradnja avtoceste Vrhnika-Postojna leta 1970 pod diktaturo JLA

V času izgradnje avtoceste, se ni predvidevalo, da bo ravno avtocesta Koper – Maribor najbolj tranzitna. V ozadje je bila diktatura JLA, ki je za vodilno cesto imela ravno Jesenice – Beograd in o osamosvojitvi ni bilo govora. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je tranzit bistveno spremenil, kajti pot Jesenice – Beograd ni bilo več gospodarsko pomembna. Njeno vlogo je prevzela cesta Koper – Maribor. Kljub očitni zmoti se nobena vlada do sedaj še ni lotila sistemske analize, in optimizacije pretočnosti prometa, ki jih ponujajo rešitve industrije 4.0.

Prehitevanje tovornjakov eden najpogostejših vzrokov prometnih zastojev v EU

Huda nesreča tovornjaka pri Blagovici v tem tednu

Pri vožnji po avtocesti je moč kaj kmalu ugotoviti, da je veliko tovornjakov s tujo registrsko številko. Ceste so pa bistveni preozke. Če bi bil odstavni pas širok 3,75 m, kot je to običajno v vseh severnih Evropskih državah, bi bila dovolj široka, da bi se vzporedno lahko vozili 3 tovornjakarji. Na ta način bi lahko npr. preprečili prometni zastoj, ki je nastal zaradi nesreče tovornjaka v preteklem tednu. Po drugi strani bi bila sama intervencija ob nesrečah veliko lažja in ne bi prihajalo do zdajšnjih situacij, ko reševalno vozilo niti do kraja nesreča ne more, oz. mu je to oteženo. Ne smemo pozabiti, da bi potem vozniki le redko bili še deležni situacij prehitevanj dveh tovornjakarjev z dovoljeno hitrostjo 90 km/h. Vrtoglavih prizorov, ko za last uidejo brezglavih ogrožanj tovornjakarjev, ki so preutrujeni, da bi sploh lahko še varno vozili. Ne smemo pozabiti, da svoj delež k takšnim ravnanjem doprinese trg, ki prinaša nižanje cen, zato se premnogi tovornjaki pretežki, vozniki preutrujeni in čas, ko morajo opraviti dostavo prekratek.

Gradnja in obnova avtocest

Obnove avtocest v Sloveniji premalo upoštevajo, da se razmere v prometu spreminjajo. Mogoče je že res, da je pred leti veljalo, da so zime mrzle, poletja topla, pomladi in jeseni deževne in je bilo v poletnih mesecih manj prometa. A vremenske razmere so se spremenile. Največ prometa je ravno v poletnih mesecih in ravno takrat potekajo obnove, ki so zelo počasne. Izgovor, da je le takrat ustrezno vreme že vsaj nekaj let ne vzdrži več. Kajti zime se mile, pomladi in jeseni sploh ni več. Človeku se tu postavi vprašanje, če ponovno nekdo ne želi prevzeti odgovornost za svoje napake in raje vztraja v svoji zmoti, ker na ta način je fokus krivde usmerjen drugam, npr. na lene delavce, nestrpne voznike, premalo denarja, slabe materiale. Ne smemo pozabiti, da velik delež zastojem daje tudi preozek odstavni pas, ki onemogoča dvopasovni tranzit v času gradnje.

V SLS še ocenjujejo, da je delež prometnih nesreč, v katere so vpleteni tovornjaki, zaskrbljujoče visok. Ministrstvu za infrastrukturo RS so zato predlagali temeljito analizo stanja in čimprejšnje sprejetje ukrepov za celostno ureditev vse bolj kaotičnega stanja na področju varnosti v prometu in infrastrukture. Iz enakega razloga so predlagali tudi prepoved medsebojnega prehitevanja tovornjakov ob prometnih konicah. Tak ukrep bi povečal pretočnost prometa na slovenskih cestah, s tem pa bi dosegli tudi pozitivne vplive na gospodarstvo.

Praksa v drugih državah

Nekatere razvite zahodnoevropske države so že leta nazaj ugotovile, da je mnogo cestnih del mogoče opraviti izven sezone, ali vsaj izven glavnih prometnih konic. Dodatni stroški, ki pri tem nastanejo so zanemarljivi v primerjavi s pozitivnimi učinki povečanja prepustnosti in tako zvišanja konkurenčnosti gospodarstva. S tem se ob enem tudi zmanjša možnost prometnih nesreč od utrujenosti zaradi dolgotrajnega čakanja v kolonah. Tega se seveda ne poslužujejo vse zahodne države, je pa trend nočnih del in obnavljanja infrastrukture izven sezone v porastu.

Če nam je všeč ali ne, vsaj še v letošnjem in naslednjem letu bomo po podatkih iz Darsa priča obnov avtocest med največjo turistično sezono. Olje na ogenj slabe volje bodo prilile še slaba pripravljenost Slovenije na Bruseljske zahteve dodatna preverjanja na meji o katerih smo v Slovencu že pisali, konkretnih sprememb pa na področju zakonodaje pred prihajajočimi volitvami ni pričakovati. 

Alenka Gabrovec

3 KOMENTARJI

  1. Spoštovani profesor UMEK,
    že dolgo nisem prečital tako poglobljene geostrateške ocene problematike “drugega tira”. Malce pomanjkljiva je morda le analiza konkurenčne vloge interesov luke Rijeka.
    Že Vaš prispevek o stanju SŽ iz vidika gradnje drugega tira je bil zelo zanimiv!
    Še pišite!
    Martin

PUSTITE KOMENTAR