Dr. Andrej Umek: Robotizacija je za Slovenijo enkratna priložnost

877

Analiza vpliva robotizacije na število delovnih mest, ki sta jo v članku »Bodo nekatere službe pristale na smetišče zgodovine« (Svet kapitala / Delo, 24. 2. t.l.) podala avtorja Uroš Bric in Klemen Furlan ima vse preveč netočnost in neupravičenih posplošitev, da bi bila merodajna in ostala neodgovorjena.

Vsekakor moramo upoštevati, da je robotizacija srčika četrte industrijske revolucije in se bo vsaj v svobodnih gospodarstvih nadaljevala in intenzivirala, kljub pomislekom v nekaterih družbenih in političnih segmentih. Edino v čemer se z avtorjema strinjam je, da bo robotizacija temeljito spremenila trg dela. Nedvomno se bo število nekaterih delovnih mest drastično zmanjšalo, vendar se bodo na drugi strani  odprla nova, boljša delovna mesta. Dogajanje bo v osnovnih dogajanju v tretji industrijski revoluciji, ki jo poznamo tudi kot computerizacijo. Tudi na njenem začetku v šestdesetih letih preteklega stoletja so mnogi napovedovali izgubo številnih delovnih mest in brezposelnost.

Sam sem takrat začenjal svojo profesionalno kariero kot razvijalec prvih računalniških programov za preračun konstrukcij in sem tudi kasneje dogajanje z velikim zanimanjem spremljal. Pokazalo se je, da computerizacija in na njej zasnovani CAD in CAM postopki ustvarijo več in boljša delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, kot pa jih uničijo. Res pa je, da so ta delovna mesta drugačna in temu se je bilo potrebno prilagoditi. V družbah, ki so vzele tretjo industrijsko revolucijo kot svojo in se z njo poistovetile, vsi sloji prebivalstva živijo bolje in uživajo višji življenjski standard. Prav nobenega razloga ni, ki bi opravičeval, da bi dvomili, da nas robotizacija ne bo vodila do podobnih rezultatov.

Osebno sem prepričan, da bo robotizacija število delovnih mest vsaj v razvitem delu Sveta, v Evropi in Severni Ameriki, ki so mu moja razmišljanja namenjena, še bistveno povečala. To svoje prepričanje utemeljujem na sočasnosti dveh procesov: robotizacije in reindustijalizacije. Slednji proces, ki je postal eden od osnovnih gospodarskih konceptov tako Evropske komisije kot tudi Trumpove administracije je potrebno pravilno razumeti. Pomeni vračanje nizkozahtevnih in slabo plačanih del in opravil, ki so jih v polpretekli dobi industrije razvitih držav izvozile v dele Sveta z nizko plačano delovno silo nazaj v Evropo in Ameriko. Jasno je tudi, da ta dela in opravila, ki se bodo vrnila, v razvitem Svetu ne bodo opravljali ljudje temveč roboti. S tem pa se bodo odpirala nova, boljša delovna mesta v produkciji, programiranju in vzdrževanju robotov. V političnem smislu moramo torej robotizacijo in reindustializacijo smatrati kot enoten in koherenten proces, ki bo v Evropi in Severni Ameriki zagotavljal več in boljših delovnih mest z bistveno višjo dodano vrednostjo.

Eden najbogatejših zemljanov in pionir računalništva je danes je prvoborec proti robotom, ki “kradejo službe.” Dvoličnost?

Če bi se uresničila citirana napoved Billa Gatesa, da bomo za gotovo imeli davek na avtomatizacijo, bi bila to nedvomno slaba odločitev. Pomenila bi diferenciacijo med državami razvitega sveta, ki bi tak davek uvedle in posledično razvojno zaostale in državami, ki tega davka ne bi uvedle in razvojno odskočile. Osebno ta razmišljanja Billa Gatesa ocenjujem kot moderni ludizem.

.

Prepričan sem, da je robotizacija za Slovenijo enkratna priložnost, da izniči zaostanek za najrazvitejšimi državami. Imamo dovolj strokovnega znanja, že sedaj nezanemarljivo produkcijo robotov, ki se bo v bližnji prihodnosti še znatno okrepila in sprejemljivo število robotov, ki delujejo v slovenski industriji. To predstavlja dobro štartno osnovo. Da pa bi Slovenci lahko v polni meri uživali dobrobiti robotizacije so potrebni še nekateri ukrepi Vlade in zakonodajalca. V mislih imam predvsem dvoje. Vlada naj spodbudi nakup robotov in v nasprotju z Billom Gatesom predlagam, da se odpove davku na dobiček in DDVju na sredstva, ki jih bo slovenska industrija namenjala za nakup robotov. In drugič Vlada naj uskladi vpisne kvote v izobraževalne programe z napovedanim, bodočim trgom dela.

Naj zaključim z mislijo, da je robotizacija za Slovenijo velika priložnost in skrajno neodgovorno bi bilo, če bi jo zamudili. Take priložnosti se le redko vračajo.

dr. Andrej Umek

1 Komentar

  1. Ne, spoštovani dr. Umek, roboti ne bodo opravljali “nizkozahtevnih in slabo plačanih del in opravil”, kakor navajate. Roboti bodo sčasoma (najbrž kmalu) opravljali VSA dela, ki jih bodo sposobni opraviti BOLJE, kakor živ človek – delavec. In to so takorekoč vsa dela, ki si jih lahko izmislimo.
    In ne, Gatesovo razmišljanje nikakor ni nekakšen sodobni ludizem. Za razliko od mnogih ekonomistov – in tudi od Vas – razmišlja Gates še korak ali dva dalje.

    Robot namreč nič ne troši. Ne kupuje hrane, ne rabi obleke, ni mu treba k zdravniku. Mladi robotki ne hodijo v vrtec in v šolo, roboti ne hodijo na potovanja in počitnice. Res pa je, da robot tudi ne zahteva plače.
    Vse dobrine, ki jih bodo (domnevno) proizvajali roboti v neznanskih količinah, bo moral nekdo porabiti, torej kupiti. (Za trošenje pa je – kot vsi vemo – potreben denar = plača.) Sicer je vse brez smisla, saj se proizvodno-potrošni cikel zaustavi.
    Davek na robotizacijo je torej nujen. Zakaj? Zato, da se ta davek prelije v Univerzalni Temeljni Dohodek. Brez UTD visoko robotizirana družba prihodnosti ne bo mogla funkcionirati. Naj karikiram: če bo le eden od stotih ljudi imel (neznanski) dohodek – ja saj ne bo mogel pojesti vseh sto šniceljnov!
    (Da ne govorimo o tem, da bo kaj kmalu postalo ostalih 99 lačnih sodržavljanov precej slabe volje in bi tistemu enemu utegnili še kaj grdega storiti.)

    Torej?
    Da je Gates že v preteklosti razmišljal in delal prave stvari, je najbrž več kot očitno.
    Ni vrag, da ne bi imel prav tudi tokrat.

PUSTITE KOMENTAR