Otroci alkoholikov lahko pišejo drugačne zgodbe

2424

Zasvojenost in nasilje sta dve največji družinski skrivnosti

Nataša Sorko, strokovna vodja programa Vzgoja in izkustveno učenje pri Društvu Žarek Upanja je pred več kot 10 leti pričela s projektom, s katerim skuša pomagati otrokom alkoholikov v starosti, ko prvič prestopijo šolski prag. Pomagati tako, da jim ponudi varen prostor, kjer se lahko v družbi otrok, ki prav tako izhajajo iz družin, kjer je dinamiko odnosov narekoval alkohol, opolnomočijo in razširijo socialno mrežo.

Društvu Žarek Upanja več kot 10 leti skuša s svojim projektom pomagati otrokom alkoholikov v starosti, ko prvič prestopijo šolski prag

S pomočjo najrazličnejših dejavnosti, otrokom pomagajo odkriti njihove talente, jih razviti, okrepiti in si tako pridobiti veščine, ki jim bodo v življenju pomagale pisati drugačne zgodbe. Otroci imajo priložnost začutiti varno okolje, kjer lahko nadomestijo nadzor in potrebo po reševanju situacij, z izgradnjo pozitivne samopodobe in skrbi zase.

V program so vključeni otroci v starosti od 6 -14 let, katerih starši so imeli težave z alkoholom, vendar so za časa programa opustili njegovo uživanje, saj so tudi sami vključeni v psihosocialno obravnavo. Skupno je vključeno 35 otrok, srečujejo se tedensko.

»Na delavnicah skušamo otrokom pomagati z usmeritvijo in krepitvijo njihovih pozitivnih virov moči. Želimo ustvariti takšno okolje, da se počutijo varne, slišane in da zaupajo, saj je to nekaj, kar jim veliko pomeni in česar v domačem okolju praviloma niso deležni,« so bile besede, s katerimi sva začeli najin pogovor.

»Spodbujamo in krepimo njihove talente. Damo jim priložnost, da se srečajo v varnem okolju z osebami, ki jim lahko zaupajo in jih doživljajo kot zanesljive. S tem se krepi njihova psihološka odpornost, da lahko lažje v življenju soočajo z vsakodnevnimi situacijami.«

Spodbujamo, podpiramo in krepimo njihova močna področja

Pri teh otrocih se ne fokusirajo na alkohol, ali na to, kar se dogaja doma. Pozornost namenjajo opolnomočenju, podpori in razvoju strategij, s katerimi lahko otroci vidijo in občutijo, da imajo tudi oni lahko socialno mrežo, kjer lahko z vrstniki o marsičem spregovorijo. Sami se po zaključku delavnic povezujejo in vzdržujejo stike tudi preko socialnih omrežij. Osnovni namen delavnic je, da se jih okrepi, podpre, opolnomoči pri širitvi socialne mreže.

Strokovno delo z otroki je prilagojeno njihovi starosti

Otroci so stari od 6-14 let. Na kakšen način se v skupini z njimi pogovarjate?

Delo z otroki je posebno. Sledimo konceptu opolnomočenju, kar jim pomaga pri soočanju z različnimi življenjskimi situacijami doma, v šoli, med vrstniki.

Aktivnosti je potrebno prilagoditi njihovi starosti, saj morajo biti zanje primerne. Najpogosteje se poslužujemo socialnih iger.

Koncept programa temelji na krepitvi njihovih močnih področij, da bodo v življenju lažje in bolje funkcionirali. Želimo jim ponuditi možnost, da se preizkusijo v enih bolj športnih morebiti kakšnih tudi malce bolj adrenalinskih dogodivščinah in ob temu občutijo tudi ugodje, vendar v enem varnem okolju.

Leta 2016 so imeli otroci v okviru dogodka priložnost v živo srečati ter spoznati Miho Deželaka in Tino Maze. Za otroke je bilo to nekaj izjemnega. Nekateri so se v določeni meri z njima celo poistovetili in za izkušnjo so bili zelo hvaležni.

Pri aktivnostih in delavnicah so poleg otrok vedno prisotni tudi strokovni sodelavci, socialna delavka, prostovoljci.   

K nam prihajajo mlajše družine z majhnimi otroki

Kaj pa igrice, kjer se drugemu otroku v živo namenijo lepe besede?

Tudi takšne igrice izvajamo. In pa igrice, kjer spodbujamo otroke, da povedo stvari, ki so jim všeč pri njih samih.

Kaj opazite pri otrocih, ki izhajajo iz družin, kjer je bil včasih prisoten alkohol? Kaj se je v teh letih, odkar izvajate program, spremenilo?

Prva stvar, ki se je v zadnjih 10 letih pri nas spremenila je ta, da k nam prihajajo na splošno gledano mlajše družine. Torej tudi družine z mlajšimi otroki. Naši odrasli uporabniki so se »pomladili« za 10 let.

Mobilni telefoni na naših dejavnostih nismo nikoli prepovedali. Otroci jih lahko imajo s seboj, vendar je pri nas toliko dejavnosti, aktivnosti, da jih otroci sploh nimajo časa uporabljati. Eden izmed ciljev dela z otroki je tudi spodbujati iskreno in odkrito komunikacijo.

Občutja in doživetja lahko izrazijo na svoj lasten način

Pri skupinskih izletih otroke naključno razdelimo v skupine in jim razdelimo naloge. Za zelo pozitivno se je izkazalo, ko imajo otroci po zaključku aktivnosti možnost povedati to, kaj so doživeli. Svoja občutja in doživetja lahko izrazijo s pomočjo risbic, plakatov ali kako drugače. Pomembno je, da sami najdejo način, kako bodo sporočili povratno informacijo. To je dobro tako zanje, kakor tudi za nas, saj lahko na osnovi tega marsikaj tudi spremenimo, dodelamo ali nadgradimo.

Pri nas so otroci lahko to, kar zares so

Za otroke je zelo pomembno, da navežejo stik s kompetentno odraslo osebo. Za otroke, ki živijo v družini, kjer so imeli težave zaradi pitja alkohola se pogosto pojavi pri njih pretirano odgovornost za naloge, ki bi jih morali opraviti odrasli, torej starši.

Za vse otroke je pomembna psihološka odpornost

To je namen teh delavnic, da se soočajo sami s seboj. Spodbujamo jih k čim bolj aktivni vlogi v programu.

Verjetno bi bilo težko v isto skupino združiti otroke, ki imajo povsem drugačne dinamike življenja in izhajajo iz povsem drugačnega okolja. Otroci, ki izhajajo iz družin, kjer je bil prisoten alkohol živijo drugačno življenje od tistih, ki takšnega okolja ne poznajo. Tudi njihov način navezovanja stika je verjetno drugačen.

Seveda. Mi tega nikoli nismo poskušali in tudi nimamo tega namena.

V skupini so fantje in dekleta skupaj. Kako pa je glede starosti?

Ja, seveda. Ko gremo na večdnevne aktivnosti, so vsi skupaj, vendar jih razdelimo po skupinah, ni pa potrebe, da bi jih ločili.

Aktivnosti potekajo v popoldanskem času, ko učenci zaključijo s šolskimi obveznostmi. Ali obiskujejo učenci isto šolo? So morebiti celo sošolci?

Nismo še imeli primera, da bi se učenca predhodno poznala in kolikor se spomnim, tudi nihče ni obiskoval iste šole. Seveda se v času vključenosti v program spoprijateljijo, si izmenjajo telefonske številke in se tudi povežejo ter vzdržujejo stike na različne načine.

Kako se med otroci pokažejo dinamike, ki jih le ti doživljajo v družinskem krogu? So fantje med aktivnostmi morebiti bolj agresivni, dekleta se fokusirajo na skrb za drugega?

Otroci so med seboj zelo sodelovalni in nekatere naloge ter vloge si med seboj dostikrat kar spontano razdelijo.

Fantje skupaj spodbujajo ostale

V skupini otrok je prisotno sodelovanje ter in težnja po pomoči če je potrebno.

Otroci potrebujejo občutek varnosti, (za)čutiti, da je vse ok

Verjetno je zelo pomembno, da dobijo občutek, da je sedaj tukaj nekdo, ki bo poskrbel zanje.

Ja, res je. Ravno zaradi tega imamo tim strokovnih izvajalcev, ki poskrbi za otroke in dejavnosti. Za program, da lahko otroci malce spustijo skrb in odgovornost, ter začutijo, da bo vse ok.

Verjetno je lažje spustiti občutek odgovornosti in si dovoliti začutiti svobodo, ko si otrok, kot pa kasneje, kot si odrasel?

Verjetno je to res, čeprav je na to vprašanje težko odgovorni. V vsakem primeru ni enostavno. Drži pa, da imamo otroci možnosti, da vsaj za nekaj časa »pozabijo« na te odgovornosti in naloge, ki jih opravljajo v domačem okolju. Za intenzivnejše delo z otroki uporabljamo različne metode in skupinsko dinamiko dopolnjujemo z individualnim delom. Pri otrocih, za katere ocenimo, da bi bilo potrebno intenzivnejše delo, se dogovorimo dodatno za individualna svetovanja in pogovore.

Otroci o bolečih situacijah težko spregovorijo

Kako potekajo individualni pogovori z otroci?

Najprej je potrebno z njimi vzpostaviti dober stik, potem pa pri individualnem delu z njimi uporabljamo različne pripomočke, med drugim tudi igrače, da delo steče.

Ko se ukvarjate z zasvojenostjo, se ukvarjate z vsemi področji

Kaj povedo otroci, ki so dejavnosti obiskovali več let? Kaj jim je ta izkušnja dala?

Otroci so nam povedali, da jim je ta program zelo pomagal. Radi so se ga udeleževali in z veseljem vedno znova prihajali. Uspeli so stkati vezi in stike z ljudmi, ki jih drugače najverjetneje ne bi. Naučili so se na kakšno situacijo tudi drugače gledati. Občutili so varnost in vedeli, da v kolikor bi se jim karkoli pripetilo, bi se lahko vedno po pomoč obrnili k nam, kar je bilo zanje izjemno dragoceno.

Kaj pa je tovrstna izkušnja pomenila prostovoljcem, strokovnim delavcem, vam?

Tovrstno delo je zahtevno. To delo je sicer zelo privlačno, a tudi  zelo odgovorno. Družbeni kontekst, tempo in način življenja sta drugačna, kot sta bila nekoč. Zahteve okolja so velike in ljudje vsega tega ne zmorejo zložiti v osebni mozaik, v nek okvir in stvari se začnejo rušiti. Veliko je pridruženih težav, ne samo alkohol. Posamezniki se soočajo z  zasvojenostjo, ker ne zmorejo več slediti vsem zahtevam okolja. Osebni mozaik je potrebno pričeti sestavljati ponovno počasi in vztrajno.

Petra Petravič

PUSTITE KOMENTAR