Otroci nova kategorija zavarovancev

2149

Kadar je govora o zdravju otrok, ali njihovi zdravstveni oskrbi, se vsi strinjamo, da je nujno potrebno, da dobijo le to brez kančka dvoma. Žal se dogaja, da otroci nimajo urejenega zavarovanja, ker tudi njihovi starši nimajo urejenega. Ministrstvo za zdravje se je odločilo, da temu naredi konec in podalo nov predlog o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Otroci nova kategorija, kriteriji za partnerja strožji

Predlog predvideva, da otroci ne bi bili več zavarovani po svojih starših, ampak bi bili samostojna kategorija zavarovancev do 18. leta starosti ali pa do konca študija oz. 26. leta starosti. Na ta način bi otrokom zagotovili celostno zdravstveno oskrbo brez omejitev.

Zakonec oziroma zunajzakonski partner bo še vedno lahko zavarovan po zakoncu kot družinskemu članu. Ohranil se bo tudi status družinskega člana tistim staršem, ki bodo na dan uveljavitve tega zakona vključeni v zavarovanje kot družinski člani.

Predlog predvideva, da se kot družinski član ne bo mogel zavarovati zakonec oziroma partner, ki ne dela, a je sposoben za delo. Lahko pa se bodo zavaroval, če aktivno išče zaposlitev in je vpisan v evidenco brezposelnih oseb, ali pa vzgaja otroke do vstopa v prvi razred osnove šole oziroma je nezmožen za delo ali če je starejša od 65 let. Svojo nezmožnost pa bo moral dokazovati z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Manj zavarovalnih stopenj

Predlog predvideva enoten sistem urejanja socialnega zavarovanja, ki je usklajen s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavarovanci naj bi bili razvrščeni v kategorije in s tem zavarovalne osnove, od katerih bi plačevali prispevke, kot v pokojninskem zavarovanju. Prispevna stopnja je po predlogu zakona določena pri 6,36 odstotka od zavarovalne osnove za zavarovanca in 6,56 odstotka za delodajalca, kot je to sedaj določeno pri zaposlenih, ki tudi največ vplačujejo v zdravstveno blagajno. 6,36 odstotna stopnja bi obremenila vse zavarovance, razen upokojencev, pri katerih pokojninska blagajna prispeva zavarovanje za delodajalca in nekaterih drugih izjem.

Prispevki bodo plačani tudi iz proračuna

Poklicni rejniki, vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka, uživalci pravic po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, uživalci invalidnin, priznavalnin in drugih pravic po posebnih predpisih, prejemniki nadomestil po zakonu o družbenem varstvu prizadetih otrok, upravičenci do stalne denarne pomoči, begunci, osebe s subsidiarno zaščito, priporniki in obsojenci so upravičeni so kritja iz proračuna.

Predlog po vzoru pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi določa prednostni vrstni red zavarovanja v primeru obstoja več pravnih razmerij, ki so podlaga za zavarovanje, s čimer odpravlja možnost dvojnih zavarovanj. ZZZS bi po novem zakonu imel večja pooblastila, da popravi podatke oziroma uredi zavarovanja, s čimer se posledično razbremenjuje zavezanca za prijavo.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Po novem zakonu bi zavarovanec moral plačevati doplačilo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar v predlogu ni  podrobno opredeljen.

Tudi za kmete enotna osnova

Predlog predvideva, da bi bila določena enotna osnova, kot je določena v pokojninskem in invalidskem zavarovanju – 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji.

Ker so ob zadnji noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uskladili zavarovalno osnovo z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za samostojne podjetnike in družbenike podjetij, bi pri njih osnova ostala enaka.

Predlog na novo določa tudi najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za osebe, ki prejemajo pokojnino iz tujine. Le ti bi morali v zdravstveno blagajno prispevati 13 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Najvišja zavarovalna osnova pa bi bila v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju triinpolkratnik povprečne plače.

Prejemniki invalidnine, republiške priznavalnine in osebe, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu prizadetih oseb, bi plačevali 30 odstotno osnovo zadnje povprečne letne plače.

Podobno bi določali tudi prispevke prejemnikov stalne denarne pomoči, priznavalnin po predpisih o varstvu udeležencev vojn, beguncem, osebam s subsidiarno zaščito in tujcem, ki se izobražujejo.

Jani Kovač

PUSTITE KOMENTAR