Slovenski običaj: Martinovanje

4099

Vino je pijača, ki je del slovenske kulture, dediščina, ki nas spremlja skozi stoletja. Namenili smo mu kar 3 praznike. 25. 5. praznujemo Urbanovo, dan ko je trta že v cvetju in vinogradniki prvič vidijo kakšna bo letina. 11. 11. na Martinovo se mošt spremeni v vino, 27. 12. Na Šentjanževo se vino stabilizira, ga blagoslovijo in ločijo.

Vendar se je tradicija tekom let spreminjala, a ostalo je dejstvo IN VINO VERITAS! (V vinu je resnica.), ter dandanes Martinovo uradno napoveduje obdobje pijančevanja, zabav in mnogih nehotenih neumnostih, ki jih bodo ljudje v vinjenem stanju naredili.

Martinovanje ima korenine v poganstvu

Martinovo je dan, ko se Evropske države na različne načine spominjajo svetnika svetega Martina iz Toursa. Izvore tega praznika sega še v čas pred našim štetjem, ko so pogani se ob koncu rodovitnega leta zahvalili bogovom za dobro letino in hkrati prosili, da bi bilo prihodnje leto tudi tako rodovitno.

S prihodom krščanstva in pokristjanjenjem poganov se je praznik ohranil le pridih krščanstva je dobil in zavetnika sv. Martina, škofa, ki je polovico svojega plašč na mrzlo francosko jutro dal beraču, ker drugega ni imel. Ta trenutek je bil zanj začetek spreobrnjenja .

Sveti Martin je bil škof v Szombathelyju. Njegov oče je bil vojak Rimske vojske, a kljub družinski tradiciji je Martin raje pomagal revežem.  Ravno dogodek z beračem je v njemu prebudil zavest, da ne želi biti vojak in da je njegovo bistvo drugje. Dal se je krstiti in postal je učenec svetega Hilarija. Vaščani so ga proti njegovi volji izvolili za škofa. Po legendi naj bi se skril med gosi, ker ni želel biti škof. Želel je živeti skromno in se mu je zdelo življenje škofov preveč razsipno. A ker so ga gosi z gaganjem izdale me škofovska služba ni ušla. Umrl je 8. 11. 397, na dan njegovega pogreba 11. 11. praznujemo njegov god.

Martinovo v Sloveniji

Sveti Martin je v Sloveniji zavetnik novega vina – mošt se na njegov god spremeni v vino. Prvotno so ta dan zaključili z letino, poravnali račune preteklega leta in začrtali nove cilje. Danes je Martinovo sinonim za zabave, pijančevanje in dobro hrano.

Ponekod po Sloveniji še ohranjajo nekaj običajev povezanih s tem praznikom.

Mošt lahko blagoslovi le moški preoblečen v škofa in ga spremeni v vino. V povezavi s tem običajem  moški preoblečeni v svete Martine, škofe, redovnike, patre, kmete hodijo iz vinograda do vinograda in tam opravljajo duhomorne ritualne obrede.

Ponekod na sod dajo jabolko v katero zapičijo različna zelišča (najpogosteje klinčke in cimet) ter izrečejo »Zdaj bomo pa videli, kakšna bo letina«. V kolikor se jabolko posuši bo letina dobra, če zgnije pa slabo.

Hrana na Martinovo

Poleg vina je ta dan na mizi tudi posebna hrana. Prvotno je bila na mizi hrana, ki se ne je ob običajnih dnevih in je pomenila prestiž. Vsekakor je vsebovala perutnino (gos, raco) polnjeno s kostanjem  in jabolko, mlince in rdeče zelje. Ravno race in gosi so pogani ob svojih obredih žrtvovali na oltarju.

Prepričana sem, da bo marsikdo danes preživel čudovit večer ob dobri kapljici in hrani, a po pameti, ker »Kadar vino govori, takrat skrivnosti ni«.

Ines Logar

PUSTITE KOMENTAR