Naprej na vsebino

Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič nabira le politične točke, pozablja pa na najmlajše

Učiteljsko združenje Slovenije (UZS) je 30.11.2017 naslovilo javno pismo na ministrico dr. Maja Makovec Brenčič, kjer so zapisali, da o zgroženi nad  zadnjimi dogodki na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ). Do danes jim MIZŠ še ni uspelo odgovoriti. Celoten zaplet se je začel z Novelo o Osnovni šoli, MIZŠ  je 19. 5. 2017 objavilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o osnovni šoli. Državljani so imeli do 30. 6. 2017 čas, da so podali svoje pripombe in predloge. MIZŠ je dobilo več kot 2000 pripomb in predlogov. Skoraj pol leta po tem še vedno nimajo niti novega predloga, niti odgovorov, kako bo osnovnošolski sistem zgledal v prihodnje.

UZS želi odgovore

Sodo je zbila dno novica, da naj bi akterka, ki bi nadzorovala sam izobraževalni sistem, državna sekretarka  dr. Andreja Barle Lakota zapuščala MIZS, sicer se je izkazalo, da vendarle ostaja, a v UZS so zaskrbljeni nad dogajanji na MIZS in ministrico pozivajo, da jim odgovori na vprašanja:

  • Kaj se je zgodilo z Novelo Zakona o osnovnem šolstvu in zakaj pripombe, ki so jih 2 meseca pripravljali in usklajevali tudi v Učiteljskem združenju Slovenije, niso dostopne po zaključeni javni razpravi na straneh ministrstva?
  • Kaj se dogaja v zvezi z delovnim časom učitelja in zakaj v skupino za ureditev tako pomembnega področja ni imenovan noben član UZS, ki je že pripravilo pripombe in spremembe kolektivne pogodbe o delovnem času učitelja?
  • Kakšne spremembe je pričakovati na področju ureditve podaljšanega bivanja, kjer so se učitelji, člani UZS, izrekli proti predvidenim spremembam, ki po njihovem mnenju škodijo najmlajšim osnovnošolcem?
  • Kako bodo uredili jezikovno politiko drugega tujega jezika v osnovni šoli oziroma neobvezne in obvezne izbirne predmete?
  • Kakšne spremembe nas čakajo glede nacionalnega preverjanja znanja?
  • Zakaj se obljubljeni poskus 20 osnovnih šol, ki naj bi preverile, kako bodo v praksi delovale ideje za izboljšanje in dvig kakovosti osnovnošolskega izobraževanja, še ni pričel, čeprav je bil dogovorjeni datum začetka 20. 10. 2017?
  • Kako bodo ta poskus 20 osnovnih šol končali oziroma sploh začeli, če so ravnatelji osnovnih šol zagrozili z umikom svojih šol iz vseh poskusov in odpovedali kakršno koli sodelovanje z MIZŠ v primeru, da ne ugodite njihovim zahtevam po odpravi plačnih anomalij njihovega poklica?

Predlagani Zakon o osnovni šoli je imel kar nekaj spornih točk

Tako učitelji, kot starši so enotnega mnenja, da osnovnošolski sistem nujno potrebuje spremembe, a Novela zakona o osnovni šoli je bila vse prej kot prenova, saj je imela kar nekaj spornih točk.

Predvidela je, da se v 4. razred uvede tretji tuj jezik kot neobvezni izbirni predmet in v 7. razredu, po treh letih učenja tretjega tujega jezika, se uvede obvezen drugi tuj jezik. Nič več ne bi bilo podaljšanega bivanja, imeli pa bi »učenje učenja«, pred poukom ne bi smele biti individualne ure, dodatne, dopolnilne ure, ter dodatne aktivnosti v sklopu šole, na zelo mehek način bi uvedli celodnevno šolstvo. Omejili bi število šol v naravi in nacionalna preverjanja bi bila obvezna. Kar nekaj sprememb je Novela predvidevala še na področju prevoza in pevskih zborov.

Kljub temu, da osnovnošolski sistem nujno potrebuje spremembe in da so tako starši, kot učitelji vložili kar nekaj časa, da so poslali predloge sprememb, ki bi Novelo naredile bolj življenjsko, na MIZŠ niso naredili še nič, niti toliko časa niso imeli, da bi v 14. dneh UZS dali odgovore na zastavljanja vprašanja. Res pa je, da se bližajo parlamentarne volitve in je očitno potrebno vsaj narediti vtis, da se je nekaj naredilo, če tudi gre tu le za dvig plač ravnateljev in direktorjem zavodov.

Alenka Gabrovec

 

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice