Dojenje v javnosti: Da ali ne?

2160

Dojenje je povsem običajen način prehranjevanja dojenčka, o čemer priča tudi njegova zgodovina. Poznamo ga vse od začetka človeškega obstoja, zato gre za najbolj naraven, preprost in učinkovit način hranjenja otroka. V preteklosti so ga opredeljevali kot tako zelo splošno in običajno dejanje, da so se ženske iz premožnih družin odrekale prvemu pravemu stiku s svojim otrokom in so dojenje prepustile dojiljam.

Dojenje nekoč in danes

Odnos do dojenja pa se je sčasoma pričel spreminjati. Že v 15. stoletju je prišlo v Evropi do prvih sprememb, saj so ljudje namesto materinega mleka za hranjenje dojenčkov poskušali uporabiti kravje ali kozje mleko. Poskusi niso bili uspešni. Prve izboljšane formule za novorojenčke so se pojavile v 19. stoletju.

Do ključnih sprememb je prišlo v začetku 20. stoletja, saj so postale mlečne formule resna konkurenca naravnemu, materinemu mleku. Ljudje so pričeli na dojenje gledati zelo negativno, v nekaterih državah pa so ga celo označili kot nizkorazredno in nekulturno početje. Uporaba mlečnih formul je vztrajno naraščala, njihova proizvodnja pa se je po koncu druge svetovne vojne še dodatno povečala. V šestdesetih letih je dojenje doživelo ponovno oživitev, ki se je nadaljevala vse do leta 2000, negativno mišljenje o dojenju pa v resnici nikoli ni v celoti izpuhtelo.

Kako pa je z dojenjem v javnosti?

V večini držav je tabu tema že samo dojenje, zato si lahko predstavljamo, kakšno je mnenje ljudi o dojenju v javnosti. Hranjenje dojenčkov poteka v rednih časovnih intervalih, zato otrokovih potreb po prehranjevanju ni mogoče natančno določiti s pripravo časovnega načrta. Mnogi ljudje se ob tem vprašajo, ali bi morala doječa mati vse dni preživeti doma samo zato, da se ne bi srečala s potrebo po hranjenju otroka na javnem mestu. Omeniti je potrebno, da v večini primerov težava ni v zakonu. Drži, da je v nekaterih državah dojenje v javnosti zakonsko prepovedano, vendar pa za večino držav to ne velja.

Ali je dojenje v javnosti v Sloveniji prepovedano?

Ne obstaja zakon, ki bi v Sloveniji prepovedoval dojenje na javnih mestih. Pogosto doječe matere od dojenja v javnosti odvrnejo obtožujoči pogledi. Reakcije mimoidočih so lahko hud udarec za žensko, zlasti tisto s prvim otrokom, situacija pa je dokaj neprijetna za vse vpletene.

Kaj je torej tisto, zaradi česar postaja dojenje sporno?

Mnogi menijo, da je za to kriva sodobna družba, ki na dojenje ne gleda več kot na naravno dejanje. Vse večje število ljudi ženske prsi dojema v seksualnem konceptu, dojenje pa posledično kot sprevrženo dejanje. Lahko rečemo, da so k nastali situaciji v veliki meri pripomogli tudi mediji, saj je primarna vloga ženskih prsi popolnoma drugačna, kot nam jo predstavljajo danes. Je torej sprevrženo dojenje v javnosti, ali pa je sprevržena sodobna družba?

Situacijo si lahko razlagamo tudi na povsem drugačen način. Morda ljudje čutijo, da so prsi zasebni del ženske anatomije, njihovo izpostavljanje v javnosti pa je posledično razumljeno kot moralno napačno. Ali je za otroka bolje, da ga mati zaščiti pred radovednimi pogledi in ga v miru nahrani v zaprtem prostoru?

Kako dojiti v javnosti na čim bolj nevsiljiv način?

Dejstvo je, da ne obstaja veliko žensk, ki bi svojega otroka hranile na javnem mestu. Sodeč po raziskavah se večina mater zaveda, da bi lahko bilo dojenje na javnem mestu skrajno neprijetna izkušnja, poleg tega pa so tudi same prepričane, da je dojenje zelo čustven in intimen trenutek.

Ker je torej odločitev o dojenju v javnosti izključno materina, je zelo pomembno, da njeno odločitev spoštujejo in spodbujajo vsi družinski člani, nenazadnje pa tudi širša družba. Danes obstaja veliko načinov, kako se lahko zaščitimo pred radovednimi pogledi. Če imamo to možnost, se lahko umaknemo v avto, obstajajo pa tudi oblačila, namenjena dojenju, ki prikrijejo zasebne dele ženskega telesa.

Če se torej kadarkoli iz takšnih ali drugačnih razlogov mati odloči dojiti v javnosti, naj poskrbi, da bo hranjenje otroka izvedeno na čim bolj diskreten način. Ne zato, da bo zadovoljna družba, temveč zato, da bo otrok nahranjen, mati pa se med interakcijo s svojim otrokom ne bo počutila izpostavljeno ali celo krivo, ker doji v javnosti.

Ali je bolje, da materino mleko nadomestijo mlečne formule?

Mlečne formule materinega mleka ne morejo v celoti nadomestiti, naj bodo še tako izpopolnjene. Ne gre le za to, da materino mleko vsebuje vsa potrebna hranila – razlog tiči povsem drugje. V procesu dojenja gre za navezovanje stika med materjo in otrokom. Še posebej pomembno je prvo dojenje, ki otroku pomeni prvi stik z materjo, od njega pa so odvisni tudi vsi nadaljnji stiki z ljudmi, saj naj bi prav dojenje vplivalo tudi na sociološki razvoj vsakega posameznika.

Dojenje nudi ogromno prednosti tako materi, kot tudi otroku. Materino mleko je vedno pripravljeno – je poceni, ekološko primerno, obogateno z vsemi potrebnimi hranili. Krepi samopodobo matere, otroku pa daje občutek varnosti in zadovoljstva. Zakaj bi torej razmišljali o izbiri mlečnih formul (razen v primerih, ko mati ne more dojiti)? Morda zato, ker je sodobna družba prepričana, da je dojenje sprevrženo dejanje? Nikakor. Dojenje je in tudi bo ostalo popolnoma naravno dejanje, od katerega je bil nekoč odvisen obstoj človeške rase.

“Malce zdravega razuma, malce strpnosti, malo humorja – kako prijetno bi se potem dalo živeti na tem našem planetu.”(William Somerset Maugham)

Sara Savec

1 Komentar

  1. Zelo lepo napisano. Pred leti ko sem še sama dojila dojenje sploh ni bilo vprašanje šlo je za nekaj običajnega oz samoumevnega. Danes narod obtožuje mame – če dojijo jim ne paše če ne dojijo jim spet ne paše. Dojenje zagotovo ima velik pomen samo ljudje svoj nos prevečkrat vtikamo tja kjer ni potrebno. Lp

PUSTITE KOMENTAR