Predstavitev fakultete: Teološka fakulteta

1016

Študij na Teološki fakulteti je za marsikoga izziv, duhovna pot in iskanje samega sebe, za druge le rešitev, ko ni sprejet na nobeno drugo fakulteto, ter je običajno še tam tudi v tretjem krogu, kljub temu, da v Ljubljani in Mariboru skupaj sprejmejo le 36 študentov.

Marsikdo pomisli, da se za študij Teologije odločijo le bodoči duhovniki in nune. Nuna lahko postane vsaka punca, ki ima željo in za to ne potrebuje študija na Teološki fakulteti. Poleg bodočih duhovnikov se za študij odločijo tudi laiki.

Zgodovina Teološke fakultete

Začetki Teološke fakultet segajo že v čas pred pokristjanjevanjem slovenskega naroda in karolinško renesanso. V skladu s tridentinskimi odloki začne 1589 delovati teološka šola v Gornjem Gradu, kjer se je 16 teologov izobraževalo pod vodstvom šestih duhovnikov. To je bil tudi mejnik za javno visoko šolstvo na Slovenskem. Leta 1619 jezuiti na svoji gimnaziji v Ljubljani uvedejo predavanje moralne teologije. Po tridentinskih odlokih so vodile interne teološke šole tudi posamezni redovi: cistercijani, kartuzijani, minoriti, frančiškani, kapucini. Ko je leta 1773 jezuitski red ukinjen, se pouk teologije prenese v semenišče. Pod jožefinizmom 1783 – 1791 preneha študij teologije v semenišču in redovnih šolah; bogoslovci se začeli šolati v “generalnem semenišču” v Gradcu. Francozi v času Ilirskih provinc (1809-1813) v Ljubljani uvedejo Centralne šole, ki postanejo z letom 1811 akademija – univerza s pravico podeljevanja akademskih naslovov. V njej začne delovati teološka fakulteta s štiriletnim študijem. Po odhodu Francozov avstrijska oblast obnovi teološki študij na liceju, 1851 pod škofom Wolfom prevzame ureditev tega študija škofija. 1859 Anton Martin Slomšek vzpostavi bogoslovno šolo, ki je redno delovala do druge svetovne vojne.

Leta 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena Univerza s teološko, pravno, filozofsko, tehniško in medicinsko fakulteto. Leta 1949, ko vera ni bila ravno zaželena, je bila fakulteta izključena iz Univerze v Ljubljani. Postala je samostojna ustanova. Maja 1991 je Teološka fakulteta ponovno dobila status državne ustanove. V študijskem letu 1995/96 je začel potekati celotni študij teologije (enopredmetni in dvopredmetni), namenjen vsem in se je tekom let spreminjal v skladu z zakoni.

Kaj vse ponuja Teološka fakulteta

Podobno kot ostale fakultete tudi Teološka ponuja 3 stopnje:

  1. stopnja: Teološke in religijske študije.
  2. stopnja: a) Teologija; b) Religija in etika;c) Zakonski in družinski študij.
  3. stopnja: a) Teologija; b) Zakonska in družinska terapija; c) Religiologija.

Univerzitetni študijski program prve stopnje Teološki in religijski študiji traja 3 leta in temelji na širokem spektru znanj in metod s humanističnega, družboslovnega, kulturnega, teološkega in religijskega področja. Študent si pridobi naziv diplomant oz. diplomantka Teoloških in religijskih študijev.

Na drugi stopnji ponujajo enovit magistrski študij Teologije, ki traja 5 let, ter drugostopenjski dvopredmetni magistrski pedagoški študijski program Teologija, ki traja 2 leti. Z enovitim magistrskim študijem si študent pridobi naziv magister / magistrica teologije, z drugostopenjskim magister profesor … in teologije oz. magistrica profesorica … in teologije.

Drugostopenjski študij Religije in etike traja 2 leti in si študent pridobi naziv magister/magistrica Religiologije in etike. Drugostopenjski študij Zakonski in družinski študij traja 2 leti in si študent pridobi naslov magister/magistrica zakonskih in družinskih študijev.

Tretje stopenjski študij Teologije traja 3 leta in si študent pridobi naslov doktor oz. doktorica znanosti (področje Teologija). Študij zakonske in družinske terapije prav tako traja 3 leta in si študent pridobi titulo doktor oz. doktorica znanosti (področje Zakonska in družinska terapija). Podobno je s študijem Religiologije, traja 3 leta in si študent pridobi naziv doktor oz. doktorica znanosti (področje Religiologija).

Zaposljivost diplomantov

Na Teološko fakulteto smo poslali vprašanja, če imajo podatke, kje so njihovi diplomanti zaposleni, koliko jih je na zavodu in kakšen je osip, a nam po 2 mesecih še niso uspeli odgovoriti, zato smo podatke poiskali na spletu in njihovi domači strani.

Po javno dostopnih statističnih podatkih, v zadnjih 5 letih za pridobljene nazive na Teološki fakulteti ni bilo razpisanega niti enega delovnega mesta. Kot smo omenili, v prvi letnik 1 stopnje sprejmejo 36 študentov, na 2. stopnji od 15 do 30, odvisno od smeri in na 3. stopnji 17 študentov. Trenutno je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 46 diplomatov različnih smeri Teološke fakultete. Glede na osip tekom let, ki je vsaj 70 % je številka visoka.

Torej, kje so lahko diplomanti omenjene fakultete zaposlijo. Na spletni strani Teološka fakulteta navajajo, sice odvisno od same smeri, da se lahko diplomant zaposli kot:

¤ Diplomant oz. diplomantka Teoloških in religijskih študijev

  • pastoralni referenti (prevzemanje določenih nalog pri manjših verskih prireditvah; pomočnik v župnijski ali dekanijski pisarni; izvajanje drugih nalog v skladu z navodili in delovno usposobljenostjo);
  • na področju verske dejavnosti in cerkvenih služb (sodelovanje v pastoralnih ekipah, dela na področju oznanjevanja evangelija, opravljanje administrativnih dejavnosti, sodelovanje v organih verskih skupnosti;
  • na področju karitativne in socialno-varstvene dejavnosti;
  • na področju kulturne dejavnosti (vodenje kulturnih dejavnosti, delo v arhivih, dokumentalistika, knjižničarstvo (informator, izposoja), upravljanje kulturne dediščine);
  • na področju javne uprave in političnih dejavnosti (delo v političnih strankah);
  • na področju medijev (poročevalci, moderatorji, napovedovalci);
  • na področju založništva (uredniki, pomočniki urednikov);
  • na področju menedžmenta (stiki z javnostjo, turizem, organizacija kulturnih in drugih dogodkov, delo na razvoju kadrov).

¤ Magister / magistrica teologije:

  • so zaposljivi v okviru dejavnosti katoliške Cerkve;
  • v svojih redovnih skupnostih;
  • v širšem prostoru kulturnega, družbenega in političnega življenja;
  • kot učitelji predmetov kot so Spoznavanje vere, Verstva in etika in Vera in kultura v osnovni šoli ter Vera in kultura v srednji šoli (Po pridobljeni ustrezni andragoško pedagoški izobrazbi);
  • v dijaških domovih kot vzgojitelji (.po ustrezni andragoško pedagoški izobrazbi).

¤ Magister profesor … in teologije« oz. »magistrica profesorica … in teologije:

  • osnovna šola (predmeti: Verstva in etika I, II, III; Državljanska in domovinska vzgoja in etika; učitelj izbirnih predmetov z drugih področij; učitelj v oddelku podaljšanega bivanja v izobraževalnem programu osnovne šole; učitelj za individualno in skupinsko pomoč v izobraževalnem programu osnovne šole; učitelj za dodatno strokovno pomoč v izobraževalnem programu osnovne šole);
  • vzgojitelj v domu za učence ali dijaškem domu;
  • organizator izobraževanja odraslih;
  • poučevanje kateheze v župnijski pastorali.

¤ Magister/magistrica Religiologije in etike:

  • šolstvo;
  • izobraževanje odraslih;
  • referati za nova verska gibanja (sekte);
  • svetovanje v medkulturni komunikaciji;
  • cerkvene službe;
  • mediji;
  • socialna in karitativna dejavnost;
  • kultura;
  • politika;
  • menedžment;
  • izdajateljska dejavnost;
  • znanstveni inštituti;
  • stiki z javnostjo;
  • javna uprava.

¤ Magister/magistrica zakonskih in družinskih študijev:

  • zaposlitve v agencijah in organizacijah, ki služijo otrokom, mladostnikom, družinam in odraslim; npr. na področju vodenja, razvijanja, koordiniranje raznih razvojnih programov, družinskega in zakonskega svetovanja, družinskega vključevanja in svetovanja v šolstvu in vzgojno varstvenih zavodih, starševskih in družinskih edukacijskih programov, starševskih konferenc, raziskovanja družinskih in zakonskih pojavov (tudi večgeneracijsko in longitudinalno), programov skupnostne pomoči, staranja prebivalstva, svetovanja pri družinskih problemih zaradi različnih kulturnih ozadij, sodelovanja pri načrtovanju kariere in usklajevanju kariere z družino, pomoči pri kriznih situacijah, sodelovanja pri bolnišnični oskrbi, načrtovanju politik na področju družinskega in zakonskega življenja ter drugih podobnih neprofitnih področjih.

¤ Doktor oz. doktorica znanosti (področje Teologija):

  • na raziskovalnem, poučevalnem in administrativnih pozicijah v različnih javnih in privatnih okvirih.

¤ Doktor oz. doktorica znanosti (področje Zakonska in družinska terapija):

  • na raziskovalnem, poučevalnem in administrativnih pozicijah v različnih javnih in privatnih okvirih;
  • v agencijah in organizacijah, ki služijo otrokom, mladostnikom, družinam in odraslim; npr. na področju vodenja, razvijanja, koordiniranje raznih razvojnih programov, družinskega in zakonskega svetovanja, družinskega vključevanja in svetovanja v šolstvu in vzgojno varstvenih zavodih, starševskih in družinskih edukacijskih programov, starševskih konferenc, raziskovanja družinskih in zakonskih pojavov (tudi večgeneracijsko in longitudinalno), programov skupnostne pomoči, staranja prebivalstva, svetovanja pri družinskih problemih zaradi različnih kulturnih ozadij, sodelovanja pri načrtovanju kariere in usklajevanju kariere z družino, pomoči pri kriznih situacijah, sodelovanja pri bolnišnični oskrbi, načrtovanju politik na področju družinskega in zakonskega življenja ter drugih podobnih neprofitnih področjih.

Kot univerzitetno diplomirana teologija lahko le rečem, da delo dobijo le fantje, pri ženskah je to veliko težje. Vedno moraš imeti še dodatna izobraževanja, nikakor pa ne prideš v javne zavode, ali šolo. Kot bivša študentka zakonske in družinske terapije (starega sistema magisterij in doktorat) lahko iz prve roke povem, da v omenjenih organizacijah in agencijah nikakor ne dobiš dela. Če imaš srečo te zaposlijo na sami fakulteti in kot samostojni podjetnika, ali v sklopu društva, zavoda, ki ga sam ustanoviš potem izvajaš tovrstno dejavnost. Monopol imajo več ali manj isti ljudje, tako da brez dodatnega izobraževanja, lastnih sredstev in dobrih poznanstev, si le številka na Zavodu za zaposlovanje. Izobražen, a nezanimiv za trg.

Koliko zasluži diplomat Teološke fakultete

Težko je govoriti o plači, saj je še vedno velika večina diplomantov bodočih duhovnikov. Plač le ti nimajo, t.i. laični diplomanti pa zaslužijo toliko kot so iznajdljivi, lahko so zgolj na socialni pomoči, ali pa vodijo svoje podjetje.

Koliko diplomanti Teološke fakultete pripomorejo k boljši Sloveniji je vprašanje, ki je bolj moralne narave, kot gospodarske, kajti nič ne proizvajajo, razen knjig – priporočnikov in so dostikrat predmet sporov. Ne morem reči, da je študij na Teološki fakulteti slab, ker je vse prej kot to. Veliko znanja pridobiš, dobiš celovit vpogled v človeka. Kot sem še pred mnogimi leti rekla, naučijo te manipulacije z ljudmi, saj imaš toliko znanja, da lahko to dobro izkoristiš sebi v prid, če seveda želiš. A še vedno je to študij, ki v Slovenskem prostoru ni našel mesta. Znotraj same Teološke univerze je ceh, ki te sprejme ali ne, če te, ti ni hudega, če razmišljaš izven okvirjev si le številka na Zavodu. Vsekakor je to študij za dušo, ne za preživetje.

Alenka Gabrovec

PUSTITE KOMENTAR