Predstavitev poklica: Gasilec

1514

»Obstajajo službe, ki služijo denar, službe, ki nudijo ugled in slavo in so službe s poslanstvom. Biti poklicni gasilec, ni le služba, to je zaveza, ki jo gasilec s svojim življenjem daje za življenje drugega. Obljuba, da bo pomoč drugemu postavil pred lasten strah in nagonski beg od življenjskih nevarnosti. Poklicni gasilec je človek, ki je za vas, četudi ste zanj popoln tujec, pripravljen dati »roko v ogenj« in tvegati svoje življenje,« so besede Mirana Korošaka na spletni strani Združenja Slovenskih poklicnih gasilcev. V Sloveniji imamo 13 poklicnih gasilskih enot, okoli 1200 zaposlenih poklicnih gasilcev, vsako leto iščejo najmanj 50 novih in več kot 133.000 prostovoljnih gasilcev. Kako pomembni so, se zavedamo šele takrat, ko jih nujno potrebujemo.

Biti gasilec je nekaj kar prihaja iz srca in ne zgolj ideja, ki nastane ob gledanju risanke gasilec Samo. Skoraj vsako mesto ima svoje gasilsko društvo, ki se trudi ohranjati zavest o pomembnosti »biti gasilec«. Kako uspešni so je odvisno od kraja v kraj, a dejstvo je, da je v manjših krajih gasilstvo bolj aktivno, kot v večjih. Korak med »hobijem« in poklicnim gasilcem je pogumna odločitev.

Kako postaneš gasilec?

Poklic gasilca je zelo specifičen in zanj ni posebne srednje šole, a mora posameznik, ki ga srce vodi v to smer skladno s 13. členom Zakona o gasilstvu (ZGas-UPB1) izpolnjevati posebne pogoje:

  • ima dokončano srednjo tehnično ali srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja),
  • je polnoleten,
  • ima opravljeno 6 mesečno šolanje (če ne, mora to opraviti v 1 letu od sklenitve delovnega razmerja),
  • ni v kazenskem postopku,
  • ni bi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje ter
  • opravi predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti.

Kot že omenjeno, šolanje za poklicnega gasilca traja 6 mesecev, od tega 4 mesece usposabljanj v gasilski šoli ter 2 meseca praktičnega usposabljanja v poklicnih gasilskih enotah. S tem si posameznik ne zviša stopnjo izobrazbe, ampak sre zgolj za šolanje oziroma prekvalifikacijo. Posameznik s šolanjem razširi svoje znanje in tako pridobi le nov poklic.

Ker je sama psihofizična sposobnost gasilca zelo pomemben dejavnik, je minimum, ki ga na psihofizičnih testih zahtevajo:

  • tek na 2400 m (maksimalni dovoljen čas je 11 minut in 30 sekund),
  • zgibi v vesi (minimalno 5 zgibov),
  • pregibi oz. trebušnjaki (minimalno 34/1 minuti),
  • počepi z obremenitvijo 30 kg (minimalno 23/1 minuti),
  • dviganje uteži 30 kg (minimalno 25/1 minuti),
  • varovano plezanje po oprimkih v steni (preverjanje spretnosti in zmožnosti dela na višini)
  • plavanje 50 m z dihalko v ustih, brez maske (obraz potopljen v vodi),
  • plavanje 25 m pod vodo (z masko ali brez),
  • plavanje na mestu, z dvignjenimi rokami (1 minuta),
  • plavanje 200 m prosto (meri se čas).

Kandidat mora še v sklopu psihofizičnih testov opraviti poseben test in sicer iz gasilske vaje in spusta po lestvi. Oblečen v delno opremo gasilca (zaščitna obleka, čelada, rokavice…) ter opremljen z izolirnim dihalnim aparatom (brez obrazne maske), ter obut v športne copate. Tako opremljen mora kandidat premagati poligon, ki deloma spominja na tekmovanje dvojic, tako imenovan »Fire Combat«. Ko doseže vrh stolpa, se merjenje časa ustavi. Po opravljenem poligonu čaka kandidate še spust po lestvi, ki je prislonjena na rob balkona. S tem se še dodatno preizkusi koordinacija, spretnost in zmožnost dela na višini.

Kaj vse zajema delo gasilca?

Običajno, kadar govorimo o poklicu gasilca predvidevamo, da ta le gasi požar, reši žival z drevesa in pomaga ljudem v naravnih katastrofah, a je delo gasilca bistveno večje. Poklicni gasilec res gasi požare, pri tem so mu v veliko pomoč prostovoljni gasilci, ki so v večini prej na kraju požara. Poklicni gasilec tudi rešuj ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, a njegovo delo zajema tudi preventivno delo v bivalnem in delovnem okolju, ki ga pokriva gasilska enota, usposabljanje ljudi za varstvo pred požarom in gašenje, vzdrževanje in servisiranje gasilske tehnike, servisiranje gasilnih aparatov in orodij, stalno spremljanje razvoja gasilske opreme in gasilnih sredstev, svetovanje v zvezi s požarno zaščito, izdelava požarno-varnostnih načrtov ter razne storitve.

Delo gasilca je tudi zelo nevarno saj je izpostavljen različnim vplivom, ki so lahko zelo škodljivi za zdravje. Že sama vožnjo na intervencijo je včasih lahko usodna, delo med intervencijo pa lahko prinese različne poškodbe: opekline, zlomi, odrgnine, vrezi, udarnine, zastrupitve in podobno.

Plačilo za delo

Delo gasilcev ni moč ustrezno ovrednoti s številko, a vendar je povprečna bruto plača poklicnega gasilca v Sloveniji 1.395,00 EUR, torej nekje 941 EUR neto. So seveda razlike med regijami, ter delom, ki ga opravlja na gasilski enoti, ter predhodno izobrazbo, spretnostjo in znanjem.

Urnik gasilcev je zelo gibljiv in je odvisno predvsem od same kadrovske strukture v gasilski enoti, a ko se zgodi nesreča mora biti gasilec na kraju, ne glede na čas in dan.

Ob gledanju gasilca Sama in vaj gasilcev je delo gasilca videti zabavno, a v realnem je težavno, zahteva ogromno psihične in fizične pripravljenosti, ogromno iznajdljivosti, vztrajnosti in potrpežljivosti.

Karl Košir

PUSTITE KOMENTAR