Kaj prinaša novela Zakona o zdravstvu?

4499

Z nastajanjem novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je imela ministrica Milojka Kolar Celarc veliko težav. Prva delovna skupina je bila imenovana že septembra, leta 2015, leto po ustanovitvi SMC. Kaj se je dogajalo v tem obdobju, zakaj je pravzaprav bila potrebna reforma in kaj nam prinašajo spremembe, razkrivamo v nadaljevanju prispevka.

Spomnimo se, kako je nastajala novela…

Ministrica v svojem mandatu ni uspela spisati državljanom prijazne novele, po njenem mnenju, ker je zadeva preveč kompleksna.

V samem postopku nastajanja novega zakona je bilo na mizi kar pet sklepov o pripravi, ministrica za zdravje pa je večkrat imenovala nove člane delovnih skupin. Celotna štorija se pričenja septembra 2015, ko so bili imenovani prvi člani delovne skupine, v kateri so bili vsaj približno enakomerno zastopani predstavniki ministrstva za zdravje, ministrstva za finance in zavoda za zdravstveno zavarovanje. Prvi rok za izdelavo osnutka zakona je bil 15. december 2015, a do tega nikoli ni prišlo. Februarja 2016 je Milojka Kolar Celarc imenovala novo delovno skupino, v kateri pa se je razmerje med člani delovne skupine precej spremenilo. Delovna skupina je namreč vključevala 15 članov z ministrstva za zdravje, ki so bili razvrščeni v štiri delovne skupine: za poglavje o zavarovancih, za pravice, za vire financiranja in za preoblikovanje ZZZS, vključevala pa je tudi zunanje sodelavce (dva z ministrstva za finance, šest predstavnikov ZZZS). Drugi rok za pripravo osnutka zakona je bil 30. maj 2016. Tudi tokrat je načrt splaval po vodi. Avgusta 2016 je ministrica oblikovala tretjo delovno skupino, katero so med drugim sestavljali neimenovani predstavniki ZZZS in na novo tudi profesor doktor Grega Strban s Pravne fakultete. Tudi tretji rok za oddajo osnutka – 12. december 2016 – ni bil spoštovan. A zgodba se tukaj še ne konča. Oktobra 2016 je bila imenovana četrta delovna skupina, v kateri so bili ponovno enakomerno zastopani člani iz ZZZS. Skupini se je pridružila še Elda Gregorič Rogelj, upokojena bivša uslužbenka ministrstva za zdravje. Skupina je tako vključevala vsega skupaj 26 članov, a njeno delo je bilo dolgo ovito v tančico, zato se javnosti niti sanjalo ni, kaj se pravzaprav dogaja. Po podatkih nekaterih medijev naj bi se novela po oddaji s strani ministrice celo izgubila v vladnih prostorih. Vse skupaj se sliši kot slabo napisana pravljica, ki ji ni in ni konca. Videti je, da je ministrica za zdravje ubrala popolnoma napačen in nekorekten pristop, posledice katerega bomo seveda najbolj občutili državljani. Na vprašanje, zakaj je vse skupaj trajalo smešno dolgo, natančneje 3 leta, je ministrica za zdravje odgovorila, da je ta zakon izredno zahteven in izjemno pomemben, saj se z njim spreminjajo viri financiranja, ki naj bi se razpršili. Na področju zdravstva se je v Sloveniji potrebno usklajevati skoraj z vsemi in prav zato naj bi novela nastajala toliko časa. Ministrica je prav tako dodala, da ne želi, da bi se naš zdravstveni sistem še kadarkoli znašel v takšni situaciji, kot je bila zadnja kriza, ko je bil sistem odvisen le še od zaposlenosti oziroma od vplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

Zakaj je bila novela pravzaprav potrebna?

Ministrstvo za zdravje navaja, da je bil dosedanji veljavni zakon sprejet leta 1992 in prav iz tega razloga naj bi nujno potreboval spremembe, ki sledijo razvoju zdravstva in celotne družbe. Prav tako veljavni zakon določenih področij ni urejal (oglaševanje zdravstvenih storitev, področje inšpekcijskega nadzora), določena področja pa so bila pomanjkljivo urejena, npr. področje podeljevanja koncesij za izvajanje zdravstvenih storitev, o katerem je bilo v preteklih mesecih ogromno govora. Novela naj bi tako izboljšala javni zdravstveni sistem.

Na sporne določbe novele zakona o zdravstveni dejavnosti opozarja tudi Zdravniška zbornica Slovenije, saj spremembe niso osredotočene na izboljšanje položaja bolnikov, temveč vodijo v splošno poslabšanje razmer v javnem zdravstvenem sistemu. Zakon prav tako slabša položaj mladih zdravnikov. Še bolj sporna pa je najpomembnejša vseh reform – novela zakona o zdravstvenem zavarovanju.

Kaj nam torej prinaša težko pričakovana novela?

Višina zavarovalnine je nepravičen. Ljudje z najnižjimi dohodki bi plačevali 6% od svojih dohodkov, tisti z najvišjimi pa le 0,4 %, sama ministrica npr. le 0,64% od svojega dohodka.

Osredotočimo se torej na ključne spremembe, ki jih prinaša novela.

  • Bolniško nadomestilo. Trajanje bolniškega staleža v ZZVZZ ni bilo omejeno. Nova ureditev uvaja časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila neprekinjeno največ 12 mesecev (ali s prekinitvami v 2 letih največ 18 mesecev). Po preteku tega roka se zavarovancu, pri katerem ni prišlo do povrnitve delovne sposobnosti, prične izvajati postopek na SPIZ, kjer se zgotavlja pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
  • Omejena višina bolniške. Najvišja možna bolniška bo 2,5-kratnik povprečne bruto plače (maksimalni znesek). Minimalni znesek znaša 80% minimalne plače.
  • Obvezno zavarovanje. Zaradi vstopa v EU naj bi šlo za pomanjkljivo ureditev zakona. Novela prinaša vključitev vseh oseb RS v obvezno zdravstveno zavarovanje.
  • Obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za otroke.
  • Ureditev zavarovanih oseb. Ureditev na zavarovance (določenih 25 statusov) in družinske člane naj bi bila razpršena. Nov zakon vključuje določenih 12 statusov zavarovancev in družinske člane.
  • Omejeno zavarovanje partnerjev. Kot družinski člani partnerji bodo zavarovani zavarovančev zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze in partner iz nesklenjene partnerske zveze.
  • Ukinitev zdravstvenega zavarovanja staršev kot družinskih članov. Zavarovanje staršev kot družinskih članov z vidika načela solidarnosti ni ustrezna oblika zavarovanja glede na možnost uveljavitve trajne denarne socialne pomoči.
  • Dodajanje novih zavarovalnih podlag: rejniki, ki opravljajo rejništvo kot poklic; osebe, ki so na poklicni rehabilitaciji, in niso obvezno zdravstveno zavarovani iz drugega naslova; brezposelne osebe, ki so prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja in prejemniki denarnega nadomestila zaradi nezmožnosti za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu po prenehanju delovnega razmerja.
  • Spremembe za kmete. Spreminja se zavarovalna podlage osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost (v obvezno zdravstveno zavarovanje bodo vključeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani in sicer za vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja). Zavarovanja doslej ni plačevalo 1108 kmetov in njihovi družinski člani.
  • Spremembe organov ZZZS. Dosedanja ureditev je določala generalnega direktorja, Upravni odbor (11 članov) in skupščino (45 članov), kar je bilo neučinkovito in razdrobljeno. Organa upravljanja bosta Generalni direktor in Svet, ki bo imel 9 članov, 5 predstavnikov zavarovancev in 4 predstavnike delodajalcev.
  • Spremenjeni pogoji za imenovanje v organ. Zaradi preohlapnih pogojev se uvajajo spremembe tudi na tem področju.
  • Spremembe na področju financiranja. Glede na spremembe na trgu dela in spremembe v dohodkovni sposobnosti prebivalstva takšna odvisnost ne zagotavlja dolgoročne finančne vzdržnosti. Zato se uvaja stabilnejši sistem financiranja, ki bo dolgoročno zagotavljal zadostne in stabilne vire prihodkov. Prav tako se uvajata prispevek na pasivne dohodke in zdravstveno nadomestilo. Z ukinitvijo DZZ in uvedbo zdravstvenega nadomestila se povečuje solidarnost pri zbiranju sredstev z upoštevanjem zmožnosti prebivalcev glede na prihodke in pravična dostopnost do zdravstvenih storitev. Sledijo tudi uvedba EPS, ukinitev oprostitve invalidskim podjetjem in prenos na proračun, proračunski transfer za izdatke, ki ne predstavljajo zdravstvenih pravic iz OZZ (specializacije, pripravniki, terciar I).

Je reforma za državljane koristna?

Do novele zakona so med drugim kritične tudi zavarovalnice, saj menijo, da se z novelo ne rešuje pravih problemov zdravstvenega sistema.

Novela ne ureja alarmantnih težav v zdravstvu, ampak je le zadnje dejanje ministrice pred koncem mandata, da ji nihče ne more očitati, da ni speljala Novele.

Vprašati se je potrebno, kako je lahko toliko časa trajalo, da je nastalo takšno skrpucalo, ki naj bi izboljšalo naš zdravstveni sistem. Ministrica Milojka Kolar Celarc je načrtovala velike spremembe, a videti je, da gre zgolj za reformo financiranja zdravstva – za reformo pri zbiranju in razdeljevanju zbranega denarja, ne pa za reformo v zdravstvu, ki bi koristila tudi državljanom. Država jemlje na vseh koncih, daje pa nič.

Javnost prav tako meni, da je ministrica za zdravje svoj mandat precej slabo izkoristila. Tako bi lahko razpravljali o tem, ali je ministrica sploh odpravila katero izmed pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu, ali je uresničila katero izmed obljub na temo zdravstvene reforme, ali pa je v času svojega mandata celotno situacijo samo še poslabšala.

V SLS do novele kritični ker ne odpravlja čakalnih vrst in korupcije v zdravstvu

Dr. Andrej Umek (SLS): Zakon ohranja pristope iz »jugoslovanskega« obdobja, ki dokazano ne delujejo.

V SLS poudarjajo, da je novi zakon le slaba oddana seminarska naloga ministrice in v vsej svoji dopolnjeni celoti še VEDNO ne odpravlja tistega, kar je alarmantno v zdravstvu. “Novi zakon še vedno ne ureja odpravo čakalnih vrst, pomanjkanja moderne opreme, zgrešeno razporejanje specializacije, korupcije pri nabavi opreme, pripomočkov in zdravil. Edini relevantni novosti sta odprava pribitkov in sprememba zavarovalnine, ki pa sta tudi vprašljivi” je povedal vodja strokovnega sveta SLS dr. Andrej Umek. Tudi višina zavarovalnine je bistveno nesorazmerna, saj nekomu, ki dobi nizko pokojnino, plača 5 % od svojega dohodka, nekdo z visoko plačo pa le 0,6 %. V SLS predlagajo univerzalno višino 2 % od dohodka. “Vsekakor pa bi morala ministrica pogledati delujoč avstrijski sistem, ki bi bil za nas veliko bolj ugoden, ne pa popravki starega jugoslovanskega,” so še povedali v SLS.

Čakalne vrste se daljšajo, medtem ko bolniki in zdravstveni delavci obupujejo nad našim zdravstvenim sistemom. Naj omenimo še, da je proti koncu preteklega leta ministrica za zdravje poudarila, da je v naši državi dostopnost do prvega obiska odlična, prav tako pa je tudi dejala, da tisti, ki so zakon prebrali, menijo, da je dober.

Kam nas torej vodi država? Kakšna reforma je to? Ali niso meje že zdavnaj prekoračili? Ključnih rešitev kljub vsemu še nismo dočakali, glede na novelo pa se stvari v zdravstvu tudi v prihodnjih letih ne bodo premaknile na bolje. 3 leta smo torej čakali na nekaj, kar ni vredno praktično ničesar, na nekaj, kar bi človek z zdravo mero razuma spravil skupaj v bistveno krajšem času in predvsem v večjo korist ljudstva.

Metod Kranjc

PUSTITE KOMENTAR