Predstavitev poklica: POLICIST

3501

Vedno kadar se znajdemo v situaciji, ko naredimo kakšno napakico in se na drugi strani znajde mož v modrem, imamo povedati ogromno o tem, kaj vse so, a ko je naše življenje ogroženo, ko se nam zgodi krivica pričakujemo, da bodo v sekundi rešili naše težave. Policist je najbolj hkrati osovražen in želen poklic.

Kdo policist so?

Policist je delavec zaposlen v Policiji, ki ima v skladu z zakoni pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila. Policisti po uradni dolžnosti, v uniformi, ali civilu, varuje življenja ljudi in njihovo premoženje, preprečuje kazniva dejanja, preiskuje kazniva dejanja, zbira informacije, preiskuje primere izgubljenih oseb, nadzoruje in ureja promet, gre na oglede nesreč, vzdržuje red na javnih shodih in prireditvah, predstavitev v šolah … vsekakor je njihovo delo raznoliko in težavno, ter bistveno drugačno, kot ga lahko zasledimo v ameriških filmih in nadaljevankah.

Policist mora biti, no vsaj moral bi biti, potrpežljiv, vztrajen, odločen, jasen, hiter, iznajdljiv, z visoko mejo tolerance, razumevajoč, mora biti svetovalec, psiholog, učitelj, prijatelj, starš in zaupnik. Veliko vlog se prepleta v njegovem delu, ki je zelo dinamično.

Delovne razmere

Za v povprečju borih 1340 EUR bruto policist nosi svojo glavo na pladnju. Večino svojega dela opravi na terenu. Posledično je izpostavljen vremenskim, drugim škodljivim vplivom, z vsako intervencijo tvega svoje življenje, saj le redko ve, kaj dejansko ga bo čakalo na kraju intervencije. Res da ima pištolo, t.i. pendrek, lisice, šoker in solzilec (vsi nimajo vsega), a v nepredvidljivih situacijah, kjer imajo opraviti s tako, ali drugače motenimi osebami, jim nobena oprema ne pomaga. O tem, ali bodo iz situacije prišli živi je odvisno zgolj in samo od njihove mirnosti, sposobnosti pogajanja in iznajdljivosti.

Kot pooblaščena uradna oseba je dolžan opravljati delo v vseh pogojih (delo ob nedeljah in praznikih, delo v deljenem delovnem času, nočno delo, delo daljše od polnega delovnega časa, dežurstvo kot redno obliko dela, dežurstvo, ki se odreja izjemoma, ko je to iz varnostnih razlogov potrebno, pripravljenost za delo na določenem mestu ali doma).

Delo je organizirano po razporedu, v izmeni, na nekaterih delovnih mestih tudi v deljenem delovnem času, po potrebi, ne glede na zakonsko predpisane ure.

Kako postaneš policist

V zadnjih letih je število policistov upadlo. Razlogi za to so vsekakor prenizke plače, dejstvo, da niti osnovne ustrezne opreme ni, da so delovne razmere nemogoče in da je že nekaj let premalo zaposlenih. Na letni ravni je približno 400 razpisanih novih delovnih mest, a ker se je sistem šolanja v zadnjih letih spremenil, še vedno ni dovolj zaposlenih policistov.

Če si desetletje nazaj lahko postal policist, ko si šel preko 4 letni učni sitem v Tacnu, je danes dovolj to, da imaš opravljeno srednješolsko strokovno izobrazbo (V.), nisi bil huje kaznovan, ter nisi politično aktiven in opraviš predizbor (psihofizični testi, zdravniški pregled in intervju) – sprejemne izpite in se nato 18 mesecev usposabljaš na Policijski akademijo. Ni meje v spolu, niti starosti, sami psihofizični testi pa tudi niso težavni in jih opravi vsakdo, ki je vsaj malo športno aktiven.

Ministrstvo za notranje zadeve objavi vsako leto z javnim razpisom povabi k sodelovanju kandidate, ki bi želeli biti policisti. Pred nastopom dela bodoči policist opravi pripravniški staž v enotah policije. Pridobljena znanja, ki jih z izobraževanjem pridobi so splošno-teoretične (slovenski jezik, tuji jezik, matematika, zgodovina, zemljepis in psihologija ter specifično-strokovne narave: notranje zadeve, praktični postopek s samoobrambo, policijska taktika, kazensko pravo, pravo o prekrških, kriminalistika in prometna varnost) in ne pomenijo dvig stopnje izobrazbe.

Ne glede koliko vicev skujemo na njihov račun, koliko žolča zlijemo na njih, so policisti tisti, ki bodo kljub naši nesramnosti svoje delo opravljali strokovno. Kot v vseh poklicih je tudi tu nekaj slabih izjem, a brez njih nismo varni in brez njih bi marsikje vladal le kaos.

Jani Kovač

 

PUSTITE KOMENTAR