Slovenski ljudski običaji: Obdarovanje žena, mam in očetov, mož

2196

Vstopili smo v mesec marec, tretji mesec v gregorijanskem koledarju, ki je svoje ime dobil po rimskem bogu Marsu, izvirno slovensko ime zanj pa je sušec. Mesec, v katerem se spomnimo ljudskih običajev ob gregorjevem, spomnimo pa se tudi Zelenega Jurija, spremljajo tudi nekateri prazniki. Danes bomo nekaj besed namenili trem izmed njih.

Zakaj je 8. marec dan žena?

Ker je 8. marec tudi po koledarju prvi izmed treh praznikov, ga bomo opisali prvega. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk. Njegov izvor sega v leto 1857, ko so se delavke v tekstilni tovarni v New Yorku odločile za protest zaradi majhnih plač in slabo urejenih pogojev za delo. Poskus ni bil uspešen, saj je delavke pridržala policija, a ker smo ženske trmaste, je naslednji korak sledil čez dve leti, ko so ženske ustanovile prvi delavski sindikat.

8. marca leta 1908 se je 15 tisoč žensk zbralo na ulicah New Yorka. Zahtevale so večje plače in boljše delovne pogoje, njihov slogan pa se je glasil »Kruh in vrtnice«. V tistem času je bil kruh simbol ekonomske varnosti, vrtnice pa so oznanjale kvalitetno življenje.

Izvorno ime praznika, kot ga poznamo danes, je »Dan delovnih žena«, na ta dan pa praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk.

Kako smo enakopravnost žensk obeleževali v Sloveniji?

Prvi ženski časnik, imenovan Slovenka, je pričel izhajati leta 1897, leta 1898 pa je bilo ustanovljeno tudi prvo žensko društvo. Slovenska ljudska stranka je bila prva politična zagovornica žensk.

Kaj so ženskam podarjali nekoč in kaj podarimo danes?

Dan žena povezujemo z rožami, saj so moški 8. marca svojo naklonjenost ženskam izrazili s šopkom rož ali z enim samim cvetom, kar smo ohranili vse do danes. Slovenski rožni stereotip je nagelj, simbol prijateljstva in spoštovanja. Lahko rečemo, da je bil nekoč zelo velik poudarek na nageljnih, saj so ljudje tekli v cvetličarne in se v gneči ustavljali samo pred vedri z nageljni. Otroci so nabirali zvončke, ki so jih podarjali učiteljicam, mamam in babicam. Gre za klasičen način izkazovanja pozornosti ženskam.

Danes najpogosteje podarimo šopek rož ali en sam cvet, razlika je le v tem, da izbira vrste

rož ni več tako strogo omejena – tako danes poleg nageljnov podarjamo tudi vrtnice, orhideje, sezonsko cvetje, pa tudi kakšno čokoladno bombonjero. Pri izbiri rož se ne osredotočamo toliko na njihov pomen, temveč izberemo tisto cvetje, ki nam je všeč oziroma za katerega smo prepričani, da bo všeč osebi, kateri ga nameravamo podariti.

Za dan žena se danes poleg cvetja podarjamo tudi nakit, dišeče svečke, čaje in druge majhne pozornosti, ki se jih razveseli skoraj vsaka ženska.

Morda je tista ključna razlika med nekoč in danes ta, da so bile cvetlice nekoč nabrane tudi na domačih vrtovih in travnikih, danes pa se najraje odpravimo v cvetličarno.

Materinski dan – začetki praznika segajo v ZDA

25. marca, na dan krščanskega praznika Gospodovega oznanjenja, praznujemo materinski dan. Praznik izvira iz začetka 20. stoletja, vse skupaj pa se je pričelo v Ameriki, od koder se je materinski dan razširil po svetu. Razlika med 8. marcem in 25. marcem je ta, da dan žena vse države praznujejo na isti dan, materinski dan pa so različne kulture prilagodile svojemu koledarju. Začetnica materinskega dneva je bila Anna Marie Jarvis, ki je 12. maja 1907, na nedeljo po drugi obletnici smrti svoje mame, priredila srečanje v njen spomin. Ljubezen do svoje matere je izrazila tako, da je pred cerkvijo razdelila 500 belih nagljev.

Kdaj smo materinski dan pričeli praznovati v Sloveniji?

Pri nas se je materinski dan pojavil po prvi svetovni vojni, praznovali smo ga 15. marca, nato pa smo ga prestavili na 25. marec. Do večjih sprememb je prišlo po drugi svetovni vojni, ko se materinski dan zaradi praznovanja dneva žena nekaj časa ni praznoval, nato pa smo ga ponovno obudili.

Kaj smo materam podarili nekoč in kaj jim podarimo danes?

Za materinski dan je značilno, da se vsakdo, ne glede na starost, zahvali svoji materi za skrb in požrtvovalnost. Otroci so na ta dan nekoč materam podarjali nabrane cvetlice, predvsem zvončke, danes pa pravzaprav ne poznamo meja. Izbiramo darila, ki izražajo našo hvaležnost in ljubezen. Največkrat se odločimo kar za cvetje, bodisi šopek bodisi lončnico. Nakit, kozmetika, čokolada, vaza, slike, dišeče svečke, večerje, boni za wellness in za trgovine so danes pogosta darila, ki razveselijo matere na materinski dan.

Če smo ustvarjalnega duha, lahko majhno pozornost izdelamo kar sami. Ne glede na to, kaj bomo podarili za materinski dan, ne pozabimo – najlepše darilo za vsako mater sta topel objem in iskrena zahvala.

Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
(Tone Pavček)

Tudi moški imajo svoj praznik – dan mučenikov

Ker praznujemo ženske v mesecu marcu kar dva praznika, so si enega izborili tudi moški. 10. marec je v krščanski cerkvi zabeležen kot dan mučenikov. Zgodba sega v leta od 308 do 324, ko se je cesar Licinij sprl s Konstantinom I. Velikim. Zaradi nesoglasja je Licinij kristjane dojemal kot sovražnike, ki jih je bilo potrebno spreobrniti ali ubiti. Njegovemu prepričanju se je uprlo 40 vojakov, ki so bili za svojo vero pripravljeni tudi umreti. A kruti cesar jim ni prizanesel. Gole vojake so v hudi zimi takratne Armenije vrgli v ledeno mrzel ribnik. To pa še ni bilo vse. Ponudil jim je še zadnjo priložnost, da se spreobrnejo. Ob ledenem ribniku je tiste, ki bi se želeli spreobrniti, čakala topla kopel. Eden izmed vojakov si je zares premislil, zato se je iz ledenega ribnika pognal v toplo kopel, kjer pa je zaradi prehitre spremembe temperature doživel kap in umrl. V ribniku je torej umrlo 39 vojakov. Ker pa je enega izmed stražarjev ganil pogum vojakov, se je v ribnik podal tudi sam. Od tod izvira ime praznika – 40 mučenikov.

Vse to naj bi se zgodilo 9. marca, a ker so trupla umrlih sežgali naslednji dan, je dan mučenikov postal 10. marec.

Kaj podarimo moškim na dan mučenikov?

Tradicionalno moške obdarujemo s simbolnim darilom. Gre za suhe slive, trnje in klobaso, ki pa so v resnici vse prej kot darilo. Ta dar naj bi moške opozarjal, da se mučeništvo še ni končalo. Vendar pa Slovenci radi dojemamo dan mučenikov kot dan očetov, saj gre za praznik vseh moških. V resnici ta praznik nima nobene povezave z očetovstvom, ima pa ga dan očetov, prav tako neformalni praznik, ki ga praznujemo tretjo nedeljo v juniju. Tudi dan očetov izvira iz Amerike, a se počasi uveljavlja tudi v drugih državah. Ne obstaja nobeno pravilo, kaj očetu podariti na ta dan. Otroci lahko očetovo srce omehčajo s kakšno risbico ali s šopkom, nabranim na sosednjem travniku, sicer pa se lahko odločimo tudi za klasična darila za moške – brivnik, parfum, švicarski nož, ura, mnogi pa se odločajo tudi za smešna oziroma zabavna darila. Kar koli boste podarili svojemu očetu, nikar mu na dan očetov ne podarite suhih sliv, trnja in klobase.

Sara Savec

 

PUSTITE KOMENTAR