Prihodnost slovenskega kmetijstva je v pridelavi brez GSO

2130

»Človek je tisto kar jé,« pravi star pregovor. Po statistiki se na Slovenskem beleži povečanje intolerance na hrano, sindroma razdražljivega črevesa in kroničnega vnetja črevesja, sprememb na koži … Prekomerna teža je prav tako eden izmed perečih težav, posledično diabetes in še druge autoimunske bolezni. Ljudje težijo vse bolj k zdravi, domači prehrani, a kmetje, ki naj bi poskrbeli za takšno pridelavo, da bi lahko ljudje kupovali varno, lokalno in zdravo, zaradi več dejavnikov tega ne zmorejo. Nekaj je šlo narobe, a kaj bi lahko vplivalo na to, da v hrani ni več zdravja, da ni zadosti lokalnega, smo povprašali Majo Klemen Cokan.

Klemen Cokanova je borka za pridelavo in predelavo hrane na tradicionalni način, za ekološko pridelavo in predelavo, za osveščanje kmetov in javnosti, da bi se več poudarka dalo sajenju in ohranjanju avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort rastlin, za namene pridelovanja zelenjave, poljščin, industrijskih rastlin in sadnih vrst, ter tudi zelišč. Klemen Cokanova je kmetijska svetovalka na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, v regijskem Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Vodi krožek za biološko dinamično kmetovanje, zavzema se za ekološko semenarsko proizvodnjo pri kmetovalcih v Sloveniji. Z njeno pomočjo je Mlekarna Celeia leta 2012 vso predelavo mleka preusmerila v standard brez GSO

Maja Klemen Cokan: “V Sloveniji izginjajo avtohtone rastline”.

(gensko spremenjeni organizmi) in je prvo živilsko predelovalno podjetje s tem standardom v Sloveniji. Obuditi poskuša pridelovanje in predelavo industrijske konoplje. Pravi, da izhaja iz antropozofije dr. Rudolfa Steinerja, začetnika biodinamičnega kmetijstva, ki je že leta 1924 opozarjal na resne posledice uporabe kemičnih sredstev (FFS), umetnih gnojil in industrijskega kmetovanja v poljedelstvu in živinoreji.

Hrana z GSO vpliva na zdravje ljudi

V tempu, ki ga živi kmetijstvo je v ospredju miselnost, da v čim hitrejšem času, pridobiti čim večje in lepše »plodove«. Na podoben način že leta kmetujejo kmetje je povedala Klemen Cokanova, ter dodala, da razume kmete, ki želijo na ta način ohraniti svoje kmetije, a na dolgi rok to pomeni propad. Obrazloži, da je marsikateremu kmetu trn v peti, ker nikakor ne podpira gojenje GSO pridelkov, ter hranjenja živali s tovrstnimi izdelki. Res je, da na ta način jajce zgleda večje, ter je bolj rumeno, a je toliko manj zdravo. Podobno je jabolko veliko lepše na oko, ni pa bolj sočno, ali bolj dobro, le lepše in je prej kupljiva. Hkrati se zaveda, da na ta način kmet proda več, ker je konec koncev tudi več pridelka, a vendar so kmetje na tem mestu pozabili na en pomemben dejavnik – zdravje ljudi. Kdo bo kupoval izdelke, če jim z GSO povzročijo intolerance? Kaj kmetu koristijo polja čudovite in bogate pšenice, če ni kupca, ker nihče ne sme več uživati glutena? Klemen Cokanova pojasni, da se ljudje premalo zavedamo tega, da avtohtone pšenice v Sloveniji sploh ni več, to je ta ista, ki smo jo mi uživali kot otroci, ampak imamo pšenico, ki s pomočjo GSO je odporna na marsikaj, a vsebuje 70 % več glutena, kot ga je avtohtona.

Vir: Zdravko Podlesek.

GSO povprečen državljan razume kot hrano, kjer so strokovnjaki razvili semena, ki je odporna na različne škodljivce, ter na ta način omogoča rastlini, da zraste hitreje, je lepša, jo je več in je »boljša«, pa če tudi je »boljša« varianta hibrid (mešanica dveh rastlin). Večino ta način sploh ne moti, a vendar gre tu za grob poseg v »DNK« rastlin. Ko so znanstveniki objavili, da iščejo način, ko bodo lahko starši izbirali spol, bravo oči, las, višino … otrok, se je večino ljudi ob tem zamislimo in bilo proti, a podobno počne GSO, ker nekaj v tej vijačnici »DNK« rastline odvzame, potem mora to nadomestiti. Približno tako, če bi v DNK človeka odvzeli slabe lastnosti in jih zamenjali z lastnosti živali. Ideja, ki spodbudi le nestrinjanje.

Po besedah Klemen Cokanove je GSO samo deformacija rastlin, ki ima za stranski učinek le to, da je postala odporna na naravne pesticide, ter ima v svoji osnovi povečane vrednosti, ki so za človeka škodljive. Narava se je tekom let spreminjala in rastline so se temu prilagodile, enko so se živali, ki so pomembne za rast rastlin – čebele, mikroorganizmi, deževniki. GSO je spremenil tudi te, ter so varovalci narave, zdravega in varnega postali le podaljšana roka GSO, posledično se na ta način napada imunski sistem ljudi, kar pa povečuje avtoimunske bolezni, bolezni črevesja in alergije.

Mlečne izdelke brez GSO od leta 2012 najdemo v izdelavi Mlekarne Celje, jajce, ki so brez GSO daje na trg Meja Šentjur in so ustrezno označeni. Če je izdelek BIO, EKO še ne pomeni, da je tudi GSO, na to mora biti potrošnik pozoren. Klemen Cokana pove tudi, da če je na izdelku BIO, EKO je ta izdelek tudi na ta način predelan, ter je skrb potrošnika, da bi šlo za zavajanje odveč, vsekakor mora pa biti ustrezna oznaka.

Proizvodnja industrijska konoplja bi bila lahko rešitev marsikatere kmetije

Industrijska konoplja je proizvod, ki se ga da uporabiti na mnoge načine. Iz nje se da predelati čaj, ki po mnenju nekaterih neodvisnih tujih strokovnjakov pomaga pri krepitvi imunskega sistema, pomaga pri menstrualnih bolečinah, težavah z ledvicami, celo pripomore k kakšnemu kilogramu manj. Lahko se predela v olje. Industrijska konoplja se tako lahko uporablja v kozmetiki, v zdravstvu, prehranskih dopolnilih in celo v prejo.

Maja Klemen Cokan obrazloži, da je gojenje industrijske konoplje sila preprosta, saj sama rastlina ni zahtevna in nima še naravnih škodljivcev. Za setev najprej potrebujete vsaj 10 ha zemlje, sicer morata semena vedno znova kupiti, ter ne smete uporabiti tista, ki ste jih predelali sami. Razlog sila preprost, je zaupala Klemen Cokanova, namreč kupljena semena industrijske konoplje imajo manj kot 0,3 procente THC, v kolikor bi mi pridelana semena ponovno posadili, bi se ta vrednost zvišala. Prav tako, pa potrebujete za vsako setev dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

En kilogram semen industrijske konoplje stane 12 €. Kmet bi za 10 ha njive potreboval 4 kg, torej bi zapravil 48 €. Ko bi konoplja zrasla bi imel možnost, ali iz pridobljenih semen stisniti olje in bi pridobil ca 13 litrov olja, ki bi ga kot surovino prodal za približno 400 €, slamo, ki bi ostala, bi lahko dal v proizvodnjo. Na tem mestu nam pojasni Klemen Cokanova, da je sicer bila ideja, da bi se v Taboru odprla takšna tovarna, a žal ni bilo posluha, ter bi na ta način omogočili predelovalcem industrijske konoplje, da slamo predelajo. Torej na ta način bi kmet lahko zaslužil še dodatnih 200 €. V kolikor bi pridelano olje namenil v kozmetiko, bi bil zaslužek še veliko višji. Lahko bi zgolj pobral cvetove, naredil čaj, ter na ta način zaslužil nekje 1.000 €. Zdi se zelo dobra računica, a nas Klemen Cokanova kaj hitro opozori, da pri tem nismo upoštevali čas, ki ga kmet porabi za to. Namreč svetove je potrebno obirati ročno. In ravno tu se je zatakne, saj potem pridobljen znesek kopni in za zaslužek je potrebno ogromno dela in časa, kar pa ne sovpada s filozofijo v čim krajšem času do čim večjega zaslužka.

Klemen Cokanova vidi rešitev in dodano vrednost v obliki delovnih terapij, kot je to praksa v tujini. Ker je sama simpatizerka dr. Rudolfa Steinerja je prepričana, da bi na ta način lahko pomagali marsikomu, ki trpi za depresijo, saj tovrstno delo sprošča, posameznik se socializira in dobi občutek, da je nekaj ustvaril sam, z lastnimi rokami in na ta način krepi samozavest. Sama je imela idejo, da bi v Mariji reki ustanovila komuno in na način ekološkega kmetijstva pomagala odvisnikom, ter skupnosti. A so vodilni za njene ideje gluhi.

Potrebne so spremembe in pogledi z drugega zornega kota

Zdrava, lokalna in varna hrana je po besedah Klemen Cokanove prihodnost slovenskega kmetijstva, a se zaveda, da se bo morala miselnost in pogled na to, kaj je resnično zdravo spremeniti. Enako velja tudi za sam pogled na poljedelstvo. Kmetom je blizu se uravnavati po setvenem – luninem koledarju, manj dovzetni pa so za dr. Steinerjevo teoriji, ki pa je v bistvu osnova za setveni koledar.

Dr. Rudolf Steiner je namreč trdil, da Mars, Jupiter in Saturn sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od kober jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastline koreninijo. To silo potem rastlina vgradi v svoje plodove. Luna, Merkur in Venera sevajo drugo energijo, ki privlači apnenec v tleh. Rastline na ta način pridobijo sposobnost tvorne semen, ki kalijo. Dr. Steiner je predpostavljal, da ima tako človek, živali, kot rastline neko osebnost. Zato se je z njegovim načinom razmišljanja in delovanjem začelo drugačno poljedelstvo – Biološko – dinamično poljedelstvo, ki ga je s setvenim koledarjem nagradila Maria Thun.

Pred skoraj 100 leti je dr. Steiner izrekel besede:»Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla,« ki so se izkazale za resnično napoved. Vprašanje je le, če bo preteklo še naslednji 100 let, da bomo dojeli, da je nujno, da damo večji poudarek na avtohtonih vrstah, malce drugačnemu načinu poljedelstva in kmetijstva, ter si na ta način zagotovimo zdravo in varno prehrano, ter posledično lastno zdravje.

Alenka Gabrovec

PUSTITE KOMENTAR