Predstavitev fakultete: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

56

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je od leta 1975 članica Univerze v Ljubljani. Vizija akademije je tudi v prihodnje ostati najpomembnejša in najkvalitetnejša izobraževalna institucija na področjih gledališča, radia, filma in televizije, ki sledi najsodobnejšim ustvarjalnim tokovom in hkrati prenaša na študente najžlahtnejše izkušnje iz preteklosti. 

Kratka zgodovina AGRFT

Začetki AGRFT-ja segajo v leto 1945, ko je Narodna vlada Slovenije z Uredbo ustanovila Akademijo za igralsko umetnost, prvo visoko gledališko šolo v Jugoslaviji, ki je z delom pričela v marcu 1946. Prostori so bili takrat na Štefanovi v Ljubljani, leta 1949 pa se je akademija preselila v del nacionaliziranega samostana na Nazorjevi 3.

Leta 1963 se je Akademija za igralsko umetnost preimenovala v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, ki je do leta 1975 delovala kot samostojni visokošolski zavod, ki ga je vodil rektor.

Zaradi potreb avdio-vizualnih medijev je akademija pričela učni načrt širiti z gledališkega na druga področja, podobna gledališkim, a samostojna. Najprej se je razširila na film in radio, nato pa na televizijo. Postopoma je akademija na teh področjih razvijala nepogrešljivo praktično produkcijo študijskih filmov, radijskih oddaj in televizijskih oddaj.

Omeniti velja, da je UL AGRFT edina visokošolska ustanova v Sloveniji, ki na univerzitetni ravni izobražuje za poklice v gledališču, filmu, radiu in televiziji.

Leta 2014 se je akademija ponovno preselila in sicer v nove prostore na Trubarjevi cesti, s čimer so se prvič od njene ustanovitve delno realizirali vztrajni napori vodstev šole po rešitvi prostorskega vprašanja. Svoje pedagoško delo tako akademija izvaja v najetih prostorih na Nazorjevi ulici, Trubarjevi cesti in Kvedrovi ulici ter v najetih produkcijskih prostorih javnih in zasebnih gledališč.

Opis študijskih programov 1. stopnje

  • Študijski program Dramska igra traja 4 leta in v svojem predmetniku združuje vsebine, ki bodočemu diplomantu omogočajo pridobitev kompetenc za kakovostni začetek samostojnega dela dramskega igralca v uprizoritvenem prostoru. umetniškimi tokovi.
  • Študijski program Dramaturgija in scenske umetnosti traja 3 leta, zasnovan pa je tako, da slušatelji na 1. stopnji študija dobijo vsa potrebna teatrološka znanja, ki jih usposabljajo za opravljanje praktičnih dramaturških opravil v gledaliških in sorodnih ustanovah, na radiu, pri filmu in televiziji, za teoretično-raziskovalno in arhivsko delo v gledaliških in njim sorodnih institucijah, ter osnovna znanja, ki so potrebna za pisanje različnih dramskih besedil, od umetniških besedil (različne dramske zvrsti) do drugih kritičnih in publicističnih člankov za strokovno javnost in množične medije.
  • Študijski program Gledališka režija traja 4 leta, v tem času pa študenti spoznajo zakonitosti režije v uprizoritvenih umetnostih, njeno strukturiranost, soočijo se s kriteriji, ki jih pred njih postavlja zahtevna, vsebinsko in formalno natančno strukturirana dramska partitura.
  • Študijski program Film in televizija traja 3 leta in ponuja 3 smeri študija: Filmska in televizijska režija, Filmsko in televizijsko snemanje ter Filmsko in televizijsko montažo.

Opisi študijskih programov 2. stopnje:

  • Študijski program Dramska igra traja 1 leto in odpira možnosti za posameznikovo ali skupinsko raziskavo igralskih potencialov in s tem vzpostavljajo področja za trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo.
  • Študijski program Dramaturgija in scenske umetnosti traja 2 leti in je zasnovan kot kombinacija teoretskih in praktičnih vsebin, ki študentu omogočajo pridobitev kompetenc za samostojno dramaturško, raziskovalno in umetniško delovanje.
  • Študijski program Gledališka in radijska režija  traja 1 leto, sestavljata ga smeri Gledališka režija in Radijska režija.
  • Študijski program Filmsko in televizijsko ustvarjanjetraja 2 leti in ponuja 6 smeri študija: Filmsko režijo, Televizijsko režijo, Montažo, Snemanje, Scenaristiko in Produkcijo.
  • Študijski program Filmski in televizijski študiji traja 2 leti in ponuja  vsebine, ki bodočemu diplomantu omogočajo temeljito poznavanje sektorja avdio vizualnih medijev in vsebin tako iz izhodišča umetnosti kot iz psihološko-, sociološko-, ekonomsko- in upravno-političnega vidika.
  • Študijski program Oblike govora traja 2 leti in nudi študentom znanja o temeljnih zakonitostih govora ter o posebnostih slovenskega govorjenega jezika.
  • Študijski program Scensko oblikovanje traja 2 leti in ima 2 smeri – Scenografija in Kostumografija.
  • Študijski program Umetnost giba traja 2 leti in ga sestavljata dve smeri – Umetnost giba ter Gib v prostoru (raz-gibani prostor).

Na 3. stopnji se izvajajo študiji Scenskih umetnosti.

Kdo vse je lahko diplomant AGRFT?

Vpis v študijske programe akademije je mogoč na podlagi vsakoletnega razpisa za vpis, v katerem so objavljeni programi, ki jih za naslednje študijsko leto razpisuje akademija, pogoji za vpis v posamezni program, število razpisnih mest in informacije o poteku preizkusov posebne (umetniške) nadarjenosti. Kandidati za vpis morajo poleg formalnih pogojev, ki so določeni s študijskim programom, opraviti tudi preizkus posebne (umetniške) nadarjenosti (preizkus petja, skupinska improvizacija, samostojna improvizacija, preizkus gibalnih sposobnosti).

Razpisanih mest je običajno več, kot je dejansko sprejetih kandidatov. Če je razpisanih mest 20, a kandidati ne ustrezajo komisiji, so lahko sprejeti tudi samo trije talenti.

Med bolj zaželenimi kandidati naj bi bili predstavniki moškega spola, saj naj bi Slovenija imela preveč igralk.

Kaj menijo o akademiji diplomanti?

Preizkus posebne nadarjenosti naj bi bil zelo zahteven, študij je prav tako zelo zahteven, hkrati pa tudi zabaven in sproščen. Če imaš talent, naj bi to vodilni na akademiji zelo hitro opazili, pomagal naj bi tudi »pravi priimek«.

Tudi sama poznam nekaj ljudi, ki so poskusili s vpisom na AGRFT, vendar je vsakemu izmed njih študij ostal le neizpolnjena želja. Na preizkusu nadarjenosti so prejeli različne naloge – mnogi so morali zaigrati sobno rastlino, besedilo izgovarjati kot zdrava in bolna oseba, nato pa so morali določeno vlogo odigrati še v paru.

Kakšne so zaposlitvene možnosti?

Zaposlitvene možnosti so v veliki meri odvisne od izbrane smeri študija. Mnogi po končanem študiju (če nimajo poznanstev, ki bi jim pomagala ali pa izrednega talenta), ne najdejo zaposlitve. Vsakdo, ki se odloči za študij na AGRFT, bi moral predhodno dobro razmisliti o možnosti zaposlitve, ki lahko predstavlja velik problem. Ljudje, ki jih danes vidimo na televiziji ali jih slišimo preko radia, so zgolj redki primeri uspeha, medtem ko so ostali diplomanti (večina) prisiljeni za preživetje početi povsem drugačne stvari od tistih, v smeri katerih so študirali. Potreba na trgu ni velika, kar se vsekakor pozna tudi pri možnosti zaposlitve. Tisti diplomanti, ki zaposlitve v Sloveniji ne najdejo, pa lahko vsekakor poskusijo v tujini. Navdih lahko poiščejo tudi v zgodbi Kranjčana Aljaža Tepine, ki je dobil vlogo v Hollywoodskem filmu Batman: Vzpon viteza teme, na AGRFT-ju pa je bil kar 2-krat zavrnjen. Študij na AGRFT torej ni pogoj za uspešno kariero v igralstvu.

Tudi igralski poklic ni več, kar je bil nekoč

Na tem mestu se je potrebno vprašati, kako je z igralskim poklicem danes. Če nekdo uspešno zaključi študij na AGRFT, se mora tega zavedati. Veliko predstav je nerazumljivih ali pa prikazujejo sporne tematike, zahtevano je lahko tudi slačenje na odru.

Dober igralec lahko vsekakor prispeva k boljši prepoznavnosti Slovenije v svetu, kar dokazujejo številne slovenske znane osebe (igralci), ki nastopajo tudi v tujih filmih.

Kakšna je plača?

Ponovno lahko rečemo, da je plača odvisna od smeri oziroma poklica. Po podatkih spletnega portala Delo je povprečna neto plača dramskega igralca 1000 evrov, priznanemu igralcu pripada 1760 evrov, povprečna neto plača prvaka pa je 2150 evrov. Dramaturg je bolje plačan od igralca, njegova neto plača je 1150 evrov neto, priznani dramaturg pa zasluži malenkost manj kot dva tisočaka.

Akademija kljub slabim zaposlitvenim možnostim in dejstvu, da sprejme le redke talente, krepi svoj položaj na področju gledaliških in filmskih ved v domačem in mednarodnem raziskovalnem prostoru in z aktivnim vključevanjem v okolje pomembno bogati in sooblikuje domači (in tuji) kulturni in umetniški prostor.

Sara Savec

PUSTITE KOMENTAR