SLS bo poleg nepotrebnih nalog ukinila tudi NPZ

8552

Bodoči srednješolci so v tem tednu končno dobili podatke, koliko izmed njih bo na želeno šolo lahko prišlo, koliko bo do zadnjega se borilo za boljše ocene, ki jim bodo omogočile vpis na želeno srednjo šolo. 17 % vseh je tistih otrok, ki so se predvsem vpisala ni eno izmed variant gimnazijskega programa, nekaj na programe strojne tehnike in tehnike računalništva, predšolska vzgoja… , katerim se bo življenje spremenilo v bitko za lepe ocene, vmes pa bodo še morali pisati nacionalno preverjanje znanja (NPZ).

NPZ ne selekcionirajo več  števila preveč vpisanih

Pred spremembo šolskega sistema so presežke vpisanih mest selekcionirali s pomočjo eksternih preverjanj. Uvedba NPZ je odpravila način selekcioniranja, saj NPZ ni več določal točk, ki so odpirala vrata želen srednje šole. Sprememba ni spremenila samo šolski sistem,

Zadnji meseci 9. razreda predstavljajo pekel za premnogo otrok.

ampak tudi sam odnos učiteljev in učencev do nacionalnih preverjanj. Po mnenju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s pomočjo NPZ želijo ugotoviti, katera so tista znanja, kjer učenke in učenci dosegajo dobre rezultate, ter katera znanja je potrebno še izboljšati. Poleg tega, da ima NPZ sporočilno vrednost za učenca in starše, je tudi izhodišče za nadaljnje delo učitelja in ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ciljev vzgojno izobraževalnega sistema. Primarni cilj NPZ je preverjanje doseganja ciljev in standardov znanja, ki so določeni z učnimi načrti. To pa zdrži zgolj v teoriji, v praksi ne.

SLS bi poleg nepotrebni nalog ukinil tudi NPZ

Praksa je pokazala, da je odnos do NPZ tako s strani učiteljev, kot učencev in staršev negativen, saj prinašajo NPZ tako za učitelja, učence in starše le travmatične izkušnje, bitko za dober rezultat posameznikov na NPZ, borbo za ocene. Od aprila dalje, pa do konca šolskega leta postane šola za učenec 9. razreda bitka, ki odloča o prihodnosti otrok, 15. letnikov, ki v večini še sploh ne vedo, kaj bi radi v življenju počeli.

Marko Zidanšek:”Otroke in starše je potrebno razbremeniti, ponovno povezati, ne pa jih obremenjevati z neumnostmi, ki koristijo le redkim izbrancem.”

»Uvedba NPZ je uvedba testiranja, ki je sami sebi namen, ki ne dajejo pametnih in uporabnih podatkov. Zaradi dejstva, da so učenci v 9. razredu proti koncu šolskega leta preobremenjeni s sprotnim preverjanjem znanja, da šole do NPZ pristopajo različno in se je med šolami razvila prava tekma, kdo bo imel boljše rezultate, ter nikakor nimajo vsi učenci enakega izhodišča, prav tako ne enake motivacije, so NPZ le nepotrebno delo, ki prinaša dobiček le snoviteljem in piscem tekstov na račun davkoplačevalskega denarja, tistim, ki pa se dejansko ukvarjajo in rešujejo teste, pa povzroča le stres, resne krizne situacije, ter otrokom krade še tisto malo otroštva, ki ga imajo, bomo v SLS poleg nepotrebnih nalog ukinili tudi NPZ. Rezultati NPZ so zgolj statistični podatki, ki ne koristijo nikomur. So le dodatno breme za učence, kot tudi številne nesmiselne naloge, ki jih ne znajo rešiti niti starši, kaj šele otroci. Žalostno je tudi, da morajo učitelji način poučevanja prilagajati nalogam, ki se pojavljajo v NPZ, da bi se učenci kasneje v testih bolje znašli. To ni kreativno niti ne spodbuja ustvarjalnega mišljenja učencev. Ključno vodilo bi moralo biti učenje za življenje, logično razmišljanje, da otroke pripravimo na izzive, ki jih prinaša življenje,« je bil kritičen predsednik SLS, mag. Marko Zidanšek.

Do NPZ so kritični tako učitelji, kot širša stroka, a ministrstvo vztraja, da s pomočjo NPZ ministrstvo ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki bo odgovorno za pripravo skupne evalvacijske ocene izobraževalnega sistema, kar bo pomembno prispevalo k bolj sistematičnemu, kakovostnejšemu in celovitejšemu načrtovanju ukrepov in razvojnih politik na področju izobraževanja »na podlagi podatkov in dokazov«. Vse to naj bi služilo nadaljnjim sistemskim spremembam na področju razvijanja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v dimenziji vzgoje in izobraževanja. Zbrane informacije bi pa služile kot izreden prispevek in v premislek snovalcem vzgojno-izobraževalnega sistema v državi. Podatke se vedno prirediti in pogledati iz različnih zornih kotov, nekoč je bilo že zapisano »Verjamem samo tisti statistiki, ki jo sam ponaredim!«. Čas je že, da predpise in spremembe pišejo ljudje, ki vedo kaj se dogaja na terenu in ne tisti, ki so osnovno šolo videli nazadnje takrat, ko so jo sami obiskovali.

Jani Kovač

 

PUSTITE KOMENTAR