Ali res potrebujemo Centre za socialno delo?

1597

Kadar beseda nanese na Center za socialno delo (CSD) se v ljudeh prebudi ogromno negativnih čutenj. Na eni strani ljudje pričakujejo, da bodo zaposleni na CSD rešili njihovo stisko, po drugi strani pa so mnenja, da ko naredijo kaj, do so njihova dejanja bila nehumana. Težko bi rekli, da zaposleni na CSD namenoma delajo napake in da so tam zato, ker so zlobni in želijo le zagreniti življenja malemu človeku. Prav tako bi bilo naivno reči, da so vsi zaposleni na CSD s srcem pri stvari in ne počno napak, kakšno zgolj ker lahko. Težave CSD so globje. Sama struktura CSD je slaba in je že zdavnaj izgubila prvoten namen.

Pomanjkljivosti trenutne ureditve

Če naj bi bil osnovni namen CSD pomagati ljudem, se zdi, da je vse prej kot to. Delo CSD bi lahko v grobem razdelili na delo z družino in birokratska – administrativna dela. CSD torej opravlja delo:

  • Varstvo otrok in družine (ločitveni postopki, nasilje v družini, urejanje stikov, stiki pod nadzorom, ukrepi CSD – odvzemi, podvojitve, rejništvo…);
  • Varstvo odraslih (nasilje v družini, status invalidnih oseb in duševno motenih, skrbništvo…);
  • Materialna pomoč (denarna socialna pomoč, otroški dodatek, varstveni dodatek, nadomestilo, pomoč ob rojstvu, štipendija…);
  • Prva socialna pomoč (prvi razgovor in postavitev plana rešitve problema);
  • Osebna pomoč (svetovanja);
  • Pomoč družini (na domu in za dom) …

CSD opravljajo veliko dela, ki zahteva čas in ljudi, obojega pa nimajo. V prvi vrsti jim primanjkuje kadra in ustrezno izobraženega kadra. Ko so se socialni transferji združili in prišli v celoti pod pristojnost CSD so z njimi prišle delavci, ekonomisti, sekretarke, ki nimajo kaj veliko opraviti s socialnim delom. So tam, da uredijo vlogo za socialne transferje, a nimajo vsi prirojenega čuta za sočloveka, to se je potrebno potem naučiti. Zato so dostikrat žrtve agresivnih izpadov strank, ki ne razumejo, zakaj jim nekaj ne pripada, sosedu, ki ima pa več, pa. Prav tako je ogromno težav na področju psihosocialne pomoči, saj je zaradi kadrovske podhranjenosti in neustreznega kadra, si le ti ne morejo vzeti zadosti časa, da primer preučijo in odločijo v korist najšibkejšim – otrok. Prevečkrat se zgodi, zaradi nezadostnih informacij, zavajajočih informacij in preobremenjenosti, da strokovni delavec odloči napačno in naredi nepopravljivo škodo otroku, družini. Med drugim je tudi nevzdržno, da lahko na odločbo posameznik čaka tudi več kot mesec, pa ne zato, ker bi strokovni delavec, ki vlogo obravnava lenaril, ampak ker sam informacijski sistem, za pridobitev vseh ustreznih informacij porabit tudi do teden, dva in na koncu so še navedbe neresnične.

Zaradi vseh težav, ki so se pojavile na terenu se je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pod vodstvom dr. Anje Kopač Mrak, odločilo za reorganizacijo.

Z reorganizacijo ne bo želenih sprememb

Glavni cilji reorganizacije, ki naj bi prinesla ogromno dobrega za malega človeka so:

  • poenotiti delovanje CSD ,
  • poenostaviti upravne postopke ZUPJS in s tem razbremenitev strokovnih delavk/cev CSD ,
  • omogočiti in vzpodbuditi “več prostora in več časa” za izvajanje strokovnih nalog,
  • vzpostaviti skupne službe in s tem racionalizirati upravljavske procese (racionalizacija dela, virov in sredstev) ,
  • povečati učinkovitost in kakovost dela,
  • omogočiti večjo dostopnost do storitev in možnost izbire idr.,
  • omogočiti razvoj novih oblik strokovnega dela (delo v skupinah,…) .

Sama reorganizacija poteka na 3 segmentih:

  1. uvedba nove organizacijske strukture (Ohrani se vseh 62 enot CSD (lahko še kakšna nova izpostava) in se ustanovi 16 območnih CSD, Centralna enota CSD in vsak območni CSD ima enoto ZUPJS, enote CSD in službo za koordinacijo in pomoč žrtvam (nekateri tudi krizni center) );
  2. informacijski izračun (Izdaja prvih inf. odločb, po principu davčnega informativnega izračuna, na katerega se v primeru napak pritožite. Avtomatična in periodično ponavljajoča se centralna določitev premoženjskega položaja družine, ki bo služila določitvi (letnih) pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, subvencije vrtca, malice, kosila, državna štipendija). Obdelava bo avtomatizirana (strokovni delavci bistveno razbremenjeni administrativnega dela – več časa za delo na terenu in s strankami));
  3. Socialna aktivacija (Glavni namen le te je, da spodbudi dolgotrajno nezaposlene k temu, da v sebi najdejo nekaj tistega a kar so lahko ponosni in lahko tudi iztržijo. Ter da se naučijo novih veščin.).

Če ravno so na ministrstvu prepričani, da je zadeva dobra in bo pripomogla k boljši podobi CSD, so zaposleni na centrih drugačnega mnenja. Kljub temu, da so soustvarjalci organizacijske sheme, so mnenja, da bo reorganizacija prinesla veliko več nevšečnosti, kot koristi za uporabnike. Že sama socialna aktivacija je do sedaj pokazala, da ta pilotski program ni tisto, kar so imeli v planu. Zapleta se pri izbiri kandidatov, izvajalci ne izvajajo programa, ki so ga prijavili in čas od razpisa, do izvedbe je bistvo daljši, zaradi birokracije, kot so prvotno mislili.

Zaposleni prav tako niso pozabili na težave ob prevzetju vseh socialnih transferjev. Odločbe so izdajali z veliko zamudo, sistem se jim je dnevno porušil. Več kot leto in pol so potrebovali, da lahko odločbe izdajajo v zakonsko določenim roku, a imajo še vedno ogromno težav. Zaradi tega si ne predstavljajo kaj bodo prinesli informativni izračuni.

Glavni namen reorganizacije je izboljšanje storitev za uporabnike, a vse kaže, da temu ne bo tako. Zaposleni na CSD so prepričani, da le s povrnitvijo na prvotno stanje, ko so dejansko se ukvarjali z ljudmi, ter obravnavali socialne transferje (denarna socialna pomoč, izredna socialna pomoč in varstveni dodatek), ter z zaposlovanjem novega ustreznega kadra, bodo lahko opravljali vse dejavnosti, ki bi jih po zakonih morali. Le na ta način bodo delo lahko opravljali tako, da bodo v korist ljudem, ter ne bo prihajalo več do nenamernih napak in afer.

Metod Kranjc

PUSTITE KOMENTAR