Predstavitev fakultete: Akademija za glasbo

142

Akademija za glasbo v Ljubljani je kot visokošolska glasbena ustanova edina glasbena akademija v Sloveniji. Gre za pedagoško, umetniško in raziskovalno ustanovo, ki izvaja 2 univerzitetna študijska programa 1. stopnje. V tej Akademiji za glasbo se je poklicno izšolala večina slovenskih glasbenikov – instrumentalistov, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov. Mnogi pa ne vedo, da se je do osamosvojitve Republike Slovenije na njej izšolalo tudi veliko glasbenikov bivših jugoslovanskih republik.

Vse do leta 1939 je bil predhodnik Akademije za glasbo Konservatorij Ljubljanske glasbene matice, ob preimenovanju v Akademijo pa je ravnatelj Konservatorija, Julij Betetto, postal prvi dekan Akademije za glasbo (v takratnem obdobju je imel naziv rektorja). Sedež ljubljanske glasbene akademije je v Stiškem dvorcu v Ljubljani, na naslovu Stari trg 34, sicer pa Akademija deluje tudi v prostorih na Vegovi 5, Gosposki 8 in v palači Kazina na Kongresnem trgu.

Študij na Akademiji

Omenili smo že dva univerzitetna študijska programa 1. stopnje. Študijski program Glasbena umetnost s smermi vseh orkestrskih glasbil, petja, saksofona, kljunaste flavte, klavirja, orgel, čembala, harmonike, kitare, kompozicije, glasbene, teorije, dirigiranja sakralne glasbe in študijski program Glasbena pedagogika, v okviru katerega se najboljši študentje predstavljajo  v treh koncertnih ciklih: v koncertnem abonmaju z reprezentativnimi večjimi korpusi, kot so simfonični orkester, pihalni orkester, komorni godalni orkester UL AG, komorni zbor, mešani zbor, gregorijanski zbor, v komornem ciklu, kjer se predstavijo najboljši komorni sestavi vseh oddelkov in ciklu solističnih koncertov, kjer se predstavijo najboljši solisti večine študijskih smeri. Študentje se uspešno predstavljajo tudi v številnih središčih, kot so Berlin, Dunaj, Gradec, Amsterdam, Salzburg, Trst, Zagreb, Hamburg in Beograd.

Pomemben del študija na Univerzi v Ljubljani predstavljajo magistrski študijski programi, ki jih sedaj nudi tudi Akademija za glasbo. Enako velja za doktorske študijske programe.

Kdo se lahko vpiše na Akademijo za glasbo?

V nasprotju z večino drugih fakultet, na Akademiji za glasbo veljajo malce strožja pravila. Opraviti je namreč potrebno sprejemni izpit, imenovan sprejemni preizkus glasbeno umetniške nadarjenosti in znanja. Preizkus obsega:

  • preizkus iz glavnega predmeta, ki je praviloma naziv smeri. Preizkus je lahko sestavljen iz posameznih sklopov nalog;
  • preizkus glasbeno-teoretičnih predmetov (solfeggio, glasbeni stavek in glasbena zgodovina) v obsegu programa umetniške gimnazije.

Na nekaterih smereh se poleg zgoraj opisanih preizkusov opravljajo tudi dodatni preizkusi:

  • preizkus iz igranja klavirja,
  • preizkus iz glasbeno teoretičnih znanj.

Koliko časa traja študij in kakšen naziv si kandidat pridobi?

Oba univerzitetna študijska programa 1. stopnje trajata 3 leta. Cilj programa Glasbena umetnost je izobraziti glasbene umetnike – skladatelje, dirigente, instrumentaliste, pevce in sakralne glasbenike, programa Glasbena pedagogika pa  bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in splošnih srednjih šolah. Podobno kot program Glasbena umetnost je strukturiran drugostopenjski magistrski program Instrumentalna in pevska pedagogika. Smeri je sicer nekoliko manj, dvaindvajset, program pa je namenjen prihodnjim pevskim in instrumentalnim pedagogom, ki bodo delovali v okviru glasbenega šolstva.

Nazivi so naslednji (odvisno od izbrane smeri):

Kompozicija in glasbena teorija – diplomirani glasbenik komponist (UN), Orkestrsko dirigiranje – diplomirani glasbenik orkestrski dirigent (UN), Zborovsko dirigiranje – diplomirani glasbenik zborovski dirigent (UN), Petje – diplomirani glasbenik pevec (UN), Klavir – diplomirani glasbenik pianist (UN), Orgle – diplomirani glasbenik orglavec (UN), Harfa – diplomirani glasbenik harfist (UN), Harmonika – diplomirani glasbenik harmonikar (UN), Čembalo – diplomirani glasbenik čembalist (UN), Kitara – diplomirani glasbenik kitarist (UN), Violina – diplomirani glasbenik violinist (UN), Viola – diplomiran glasbenik violist (UN), Violončelo – diplomirani glasbenik violončelist (UN), Kontrabas – diplomirani glasbenik kontrabasist (UN), Flavta – diplomirani glasbenik flavtist (UN), Oboa – diplomirani glasbenik oboist (UN), Klarinet – diplomirani glasbenik klarinetist (UN), Fagot – diplomirani glasbenik fagotist (UN), Saksofon – diplomirani glasbenik saksofonist (UN), Trobenta – diplomirani glasbenik trobentač (UN), Rog – diplomirani glasbenik hornist (UN), Pozavna – diplomirani glasbenik pozavnist (UN), Tuba – diplomirani glasbenik tubist (UN), Tolkala – diplomirani glasbenik tolkalec (UN), Kljunasta flavta – diplomirani glasbenik na kljunasti flavti (UN), Sakralna glasba – diplomirani sakralni glasbenik (UN).

Kje se lahko zaposli oseba po končanem študiju, kakšne so zaposlitvene možnosti?

Diplomant se lahko zaposli na različnih področjih glasbene umetnosti. Najpogostejši poklici ljudi, ki so svoje šolanje končali na Akademiji za glasbo, so: glasbeni producent, urednik, skladatelj, učitelj, član profesionalnih orkestrov, zborov ali komornih skupin, samostojni kulturni delavec in solist. Možnosti zaposlitve pri nas so na tem področju precej slabše kot v tujini, pa tudi sicer je delavnik naporen in dolg, pogosto nereden, kakšne koncertne turneje pa lahko trajajo več dni ali mesecev.

Trenutno na straneh Zavoda za zaposlovanje ni razpisanih nič del, vezanih na področje glasbe. O potrebi na trgu v tem primeru ne moremo govoriti, res pa je, da lahko glasbeniki bistveno vplivajo na prepoznavnost Slovenije v svetu. Obstaja namreč ogromno možnosti za napredovanje, vendar mora biti posameznik za to dovolj zainteresiran, napredek pa je odvisen od tega, koliko je pripravljen vložiti v svojo kariero.

Kaj bi še morali vedeti bodoči študenti o Akademiji za glasbo?

Namen sprejemnih izpitov je izbrati najboljše in najbolj primerne kandidate, zato je ocenjevanje precej strogo. Ker je vsako leto manjše število sprejemnih mest, mora biti kandidat pravi mojster na svojem področju. Prav zaradi sprejemnih izpitov se za vpis na Akademijo za glasbo pogosteje odločajo tisti, ki se že nekaj časa učijo igrati nek inštrument ali peti. Predavanj ni veliko, vsekakor pa je veliko časa za vajo pri igranju izbranega instrumenta.

Vizija Akademije za glasbo v Ljubljani je, da bo do leta 2020 priznana kot odlična, mednarodno odprta in uveljavljena univerzitetna glasbena institucija. Njena dejavnost in kvaliteta bosta primerljivi z dejavnostjo in kvaliteto najboljših sorodnih ustanov v evropskem prostoru.

S svojo dejavnostjo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani skrbi za razvoj slovenske glasbene stroke in primerljivost tega razvoja z razvojem glasbene stroke v evropskem in svetovnem prostoru.

Sara Savec

 

PUSTITE KOMENTAR