Predvolilno soočenje: Zidanšek bi uvedel sodniške mandate po mešanem sistemu za manjši politični vpliv

8579

Čas, ko bomo volivci odločili kdo nam bo narekoval tempo v naslednjih štirih letih se počasi približuje cilji črti. Soočenja v različnih medijih so stalnica, kjer kandidati želijo prepričati volivce, da bi glas namenili ravno njim. Eno takšno soočenje strank, ki bodo po vsej verjetnosti krojile usodo državljanom se je odvilo včeraj na RTV SLO. Osrednja tema soočenja je bila Pravna država, s katero je voditeljica Tanja Gobec želela konkretne odgovore mag. Marka Zidanška SLS, dr. Anžeta Logarja SDS, dr. Dominke Švarc Pipan SD, dr. Milana Brgleza SMC, dr. Mateja T. Vatovca Levica, Valentina Hajdinjka NSi, Alenka Bratušek Stranka Alenke Bratušek in Julije Bizjak Mlakar Desus o politični odgovornosti, sodstvu, korupciji, referendumu in financiranju strank.

Za nami so leta izgubljenih priložnosti

Štiri preiskovalne komisije so preiskovale TEŠ 6, afero žilnih opornic, bančnih lukenj in t.i. Iran Gate afero. Odgovorili so na vsa preča vprašanja, našli tiste, ki so posredno in neposredno bili odgovorni za nastale afere, a vendar imenovani ne čutijo nobene težnje, da bi sprejeli odgovornost, še več ponovno kandidirajo za poslance in se povezujejo v združenja, da bi preprečevali oblast drugim.

Dr. Anže Logar je bil mnenja, da politično odgovornost morajo prevzeti politiki, če le tega niso sposobni, naj le to sprejme stranka. Kar se pa v primeru Franca Križaniča SD ni zgodilo. Logar je mnenja, da je stranka s tem jasno pokazal svoj odnos, saj so organi stranke morali podpreti kandidaturo kandidatov, a so že s tem, ko niso podprli poročilo preiskovalne komisije pokazali na zelo dvomljivo naravo stranke. Njihova predstavnica dr. Dominka Švarc Pipan sicer trd, da je stranka podprla poročilo komisije, očitno so takrat, ko bi jo morali potrditi v državnem zboru s pritiskom na gumb imeli bolj pomembno opravilo, ter da je ona nova v stranki in da ni del odbora, ki odloča o tem, koga bodo podprli, ter da se organi stranki premišljujejo o tem, kako ukrepati.

Vlada in ministri lahko nadzorne odbore, ki so krojili vse afere, zgolj pozove k ustreznim ukrepom, ne more pa konkretno vplivati na njihovo delovanje je bil mnenja dr. Milan Brglez SMC.

Predstavnik Levice dr. Matej Vatovec je menil, da je potrebno vrniti demokratično odločanje in se ne toliko osredotočiti na politično odgovornost posameznika. Alenka Bratušek je prepričana, da bodo ravno volivci tisti, ki bodo pokazali svojo politično odgovornost in s tem, ko ne bodo več izvolil obraze, ki so privedli k aferam. Valentin Hajdinjak NSi je s ponosom povedal le, da je vesel, da NSi ni del tega »špajza«.

Julija Bizjak Mlakar Desus je mnenja, da v njihovih vrstah nimajo tajkunov, poudarila je da so poročilo podprli in da morajo stranke same odstraniti takšne ljudi. »Volivci naj kaznujejo takšne stranke in jim ne dajo glasov,« je povedala in presenetila vse navzoče z izjavo, da bo Desus v novi vladi vložila zakon o ilustraciji vseh tistih, ki so kopali bančno luknjo, bili v nadzornih organih in upravi tako NLB, kot NKBM.

Bratuškova je bila nad izjavo presenečena, saj so po njenem mnenju ravno Desus, SD in SMC tisti, ki so iz teh spornih nadzornih organov in uprav pripeljali ljudi, ki so krivi za luknje, v državni holding, ki upravlja z 10 milijard evrov.

Mag. Marko Zidanšek SLS je bil mnenja, da so vsa ta leta bila leta zamujenih priložnosti, ter da upa, da bodo volivci pozorni na to. »V družbi je nekaj zelo narobe, če politiki ne sprejemajo odgovornosti za svoja dejanj,«je še dodal.

Brglez je menil, da je ilustracija mogoče le, če bodo vsi naredili svoje in ne bo ostalo zgolj pri komisijah.

Najbolj presenečen nad izjavo predstavnice Desus je bil Logar, ki se mu je zdelo nenavadno, da zakon o ilustraciji prihaja s strani Desusa, ki je podpisal »predporočno pogodbo« s Zoranom Jankovičem, ki je kriv za približno 165 milijonov evrov veliko bančno luknjo in je ilustriranec. Nerazumljivo mu je bilo, da v 21. stoletju strankam ne zadošča poročilo preiskovalne komisije, da bi prevzela politično odgovornost, ter je dodal, da takšna stranka težko pridiga o moralnih in etičnih standardih. Na očitke levice, da niso sodelovali, ker so prepričani, da je Logar že od samega začetka želel preusmeriti odgovornost na druge, čeravno je jasno, da je kriv Janez Janša, je odgovoril, da se mu pripisujejo nadnaravne sposobnosti.

Bizjak Mlakarjeva je na Logarjevo žogico odgovorila, da je mnenja, da če je nekdo kriv, je kriv in mora prevzeti odgovornost, ne glede na to kakšno pozicijo ima. Švarc Pipanova je ob tej besedni bitki opozarjala, da se preiskovalni komisiji daje preveliko vlogo in da niso sodišča. Mogoče zaradi tega tudi v njeni stranki ne prevzamejo odgovornosti zaradi neodgovornosti Križaniča.

Konkreten odgovor je imel na koncu le Zidanšek, ki je opozoril, da imamo jasno zakonodajo, le v praksi se ne izvaja, ter se premnogokrat zgodi, da se v nadzorne svete vplete politika in povzroča le težave.

Tako Brglez, kot Hajdinjak sta izpostavljala, da njune stranke niso bile vpletene v afere, ker ali ju ni bilo takrat v parlamentu, ali še sploh niso bile ustanovljene. Vprašanje, ki se poraja, kaj bi bilo, če bi bila del vlade takrat, ali bi ostali stranki »nedolžni«, ali bi bili del zgodbe.

Odpravnine v primeru prostovoljnega odhoda ne bi smele biti izplačane

Nekdanji guverner banke Slovenije, Boštjan Jazbec, je dobil za svoj odhod na bolje plačano delovno mesto v Bruselj, visoko odpravnino, ki je ne namerava vrniti, če je že zakoniti je vsekakor nemoralno. Voditeljico je zanimalo, ali kakšno mnenje imajo predstavniki bodočih strank v parlamentu.

NSi je menil, da poslanci niso imeli vpliva, ter dodal, da sam tega denarja ne bi vzel. Zidanšek je menil, da je takšno dejanje nehigienično, še bolj pa dejstvo, da se mu je omogočila služba na visokem položaju v Bruslju. Bizjak Mlakarjeva je menila, da je nemoralno in da ej potrebno natančno preučiti, ter spomnila, da je odgovoren tudi viceguverner. Logar je opozoril na povezavo SMC, saj je bil član kabineta SMC tudi oseba, ki je bila del nadzornega odbora v NLB. Poudaril ej, da so Poslanci zavezani zakonodaji, a vendar je sporno, če nekdo prostovoljno odstopi in dobi za to odpravnino.

Brglez je spomnil, da je Banka Slovenije na Ustavnem sodišču ustavila nadzor računskega sodišča. Švarc Pipana je prepričana, da je potrebno imeti nadzor nad pogodbami, saj so le te na teh položajih unikum. Bratuškova je izpostavila, da bi odgovorni morali prevzeti odgovornost, ter da sama tega denarja ne bi vzela.

Le predstavnik Levice je menil, da bi poslanci lahko vplivala na izvid tega, če bi glasovali proti odstopu in bi moral Jazbec v celoti odgovarjati.

Zaupanje v sodstvo pada

Slovenci zelo radi zahajamo na sodišče, če ravno ne zaupamo sodnim mlinom. A vendar imamo okoli dela sodišč veliko povedati, predvsem v smeri, da so nepravična, ter veljajo različna pravila in je vse odvisno od tega, kdo si in kako se piše tvoj odvetnik. Voditeljico ej zanimalo, če bi navzoči odvzeli državnemu zboru možnost imenovanja sodnika in če bi uvedli poskusno dobo sodnikov.

Hajdinjak je povedal, da bi v NSi uvedli poskusni mandat, kjer bi sodnik dokazal, ali je verodostojen, ugleden in je sposoben soditi po točki zakona, šele po poskusni dobi bi uvedli trajni mandat. Bi pa vsekakor spremenili sestavo sodnega sveta in k odločanju povabili vrhunske pravne svetovalce, saj sodniki po njihovem mnenju ne morejo odločati o lastni disciplini in imenovanju.

Zidanšek bi uvedel mandate, ter imenoval sodnike po mešanem sistemu, da bi se razgubil političen vpliv, namreč imenovanje bi vključevalo tako Državni zbor, kot sodni svet, kot predsednika Republike Slovenije.

Brglez je pripomnil, da se Državni zbor ne bo odpovedalo vloge imenovanja, da bi se mogoče strinjala s poskusnimi mandati, a vendar je po drugi strani institut trajnega mandata sodnika nekaj čisto normalnega in Slovenija poskuša biti normalna.

Švarc Pipanova je Brglezovemu razmišljanju pritrdila in dodala, da bi z odvzemom trajnega mandata bila ogrožena nepristranskost, neodvisnost in bi s poskusnim mandatom postavili sodnike v neenak položaj. »Za stanje v politiki so krivi tudi politiki, ki povzdigujejo tisto, kar jim je v prid, kar pa jim ni označijo, da so sodniki nesprejemljivi,« je še povedala.

Vatovec je menil, da je v sodstvu premalo denarja, do so sodniki preobremenjeni in da nimajo vsi možnosti svoje pravice iskati na sodišču.

V Desusu so mnenja, da se mora povečati odgovornost sodnikov, ter tudi pooblastila. Dobro bi bilo, da bi imeli na upravni enotah poravnalne svete, ki bi obravnavali manjše prekrške.

Bratuškova je menila, da mora sodni sistem narediti samoevalvacijo in bi morali že sami ločevati med dobrimi in slabimi sodniki.

 »V sodstvu ni več zaupanje v vladavino prava, nujno je potrebno sprememba,« je menil Logar, ter dodal, da je potrebno vnesti odgovornost in je ravno državni zbor včasih zadnja bojna linija, ki obvaruje državljane pred nedoraslimi sodniki.

SMC je zmagal volitve na temo korupcije, a v svojem mandatu ni naredil nič

Korupcije je v Sloveniji veliko, z ustanovitvijo KPK je vzklilo upanje, da se bo le ta odpravila, a se je izkazalo, da je to le pravljica o davnini, saj se je KPK v večini ukvarjala le sama s sabo.

»Pri presojanju kaj je prav in kaj ne, smo daleč stran od pravne države in kmečke pameti,« je povedal Hajdinjak in menil, da je korupcije v Sloveniji bistveno preveč, glavno vprašanje pa je, če smo se je lotili prav, saj je KPK brezzobi tiger, ki dela v prid le nekaterim.

Brglez je menil, da je glavna težava ravno v tem, da ni politične volje za spremembe, ter da je potrebno vzpostaviti nadzor nad tožilstvom.

Zidanšek ga je opomnil, da je ravno SMC na volitvah pred 4 leti zmagala ravno na temo protikorupcije, ter ponovno stavi na iste karte, a v 4. letih ni naredila nič v tej smeri. Prvi pravi korak je po mnenju Zidanška ravno o spremembi zakonodaje o vrednotenju prekrškov in kaznivih dejanj. SMC je imela v teh štirih dovolj časa, da bi naredilo spremembe, a očitno pri njih politične volje ni bilo.

Vatovec je menil, da se o korupciji govori preveč abstraktno in je potrebno s prstom pokazati na konkretne ljudi. Korupcijo bo po njegovem mnenju odpravile le sistemske spremembe. Ter podprl Zidanškovo mnenje, da so imeli v SMC štiri leta, pa niso naredili nič, le sprenevedajo se.

KPK se ukvarja z lovom na čarovnice je menila Bratuškova in bi najprej zamenjala vodstvo in ter boj usmerila v sistem.

V SD so mnenja, da nekaj napredka v KPK je vendarle bilo in je potrebno oblikovati sistem odgovornosti, da tisti, ki so vpleteni v afere tudi za svoja dejanja odgovarjajo.

Logar je menil, da se korupcije s protikorupcijsko komisijo ne da opraviti, saj so le same sebi namen. Običajno predsedniki obračunavajo s svojimi nasprotniki.

Bizjak Mlakarjeva je menila, da morajo stranke začeti pri sebi, ter pomesti pod svojim pragom in šele potem govoriti o korupciji.

Preferenčni glasovi bi na oblast postavili tiste, ki si jih volivci želijo

Kot same volitve, kot sam volilni sistem v ljudeh prebuja negativen odnos, saj so premnogi prepričani, da trenutni sistem ne postavlja v parlament tiste ljudi, ki jih želijo ljudje. Ali je rešitev v preferenčnih glasovih, ali v kakšnem drugem sistemu, je želela vedeti voditeljica Gobec.

Bratuševa je bila mnenja, da vsekakor uvedba preferenčnih glasov je ena izmed rešitev, ter izpostavila, da ni higienično, če stranke člane drugih strank, ki so bili izvoljene s strani volivcev vzame v svoje vrste.

Hajdinjak je menil, da trenutni sistem ni stabilen, saj za sestavo vlade je večja stranka talka manjših, ter bi trenutni porcialani sitem spremenil po Nemškem vzoru, ko volivci dajo 1 glas za stranko, 1 glas pa za točno določenega poslanca, ter bi na tak način imela vsaka enota svoje kandidate.

Podobnega mnenja je bil tudi Logar, ter izpostavil, da bi samo preferenčni glasovi privedli do centralizacije poslancev.

Kandidatka SD je dodala, da je nujno, da se določi, kdo sploh lahko kandidirati, mogoče bi začeli pri sebi.

Tako Bizjak Mlakarjeva, kot Vatovec sta bila mnenja, da so preferenčni glasovi rešitev. Zidanšek je še dodal, da trenutni sistem ni dober, a je potrebno to že v naslednji vladi na začetku začrtati, ne na koncu ugotavljati, da ni sistem dober.

Referendum je demokratični deficit

Z referendumu nam bi državljani imeli možnost glasovati o nečem, kar je za njih bistvenega pomena, a se je s spremembo kvoruma pokazalo, da je to le način, kako država zapravi denar, državljan pa ne more uveljaviti svoje mnenje, če tudi ima prav.

V NSi so mnenja, da s kvorumom bo težko kakšen referendum šel skozi, vsekakor je pa po njihovem mnenju zgrešeno, da ljudje odločajo o zakonih, ko temu niso dorasli.

»Referendum je demokratičen deficit,« je menil Zidanšek. Po njegovem mnenju ljudje na  ta način nimajo možnosti odločati, a vendar je potrebno tu zarisati meje, politiki naj odločajo o zakonih, ljudje o drugih njim pomembnih temah. Podobno je menil Logar in Bizjak Mlakarjeva, ki je dodala, da je kvorum previsok.

Le Bratuškova, Švarc Pipanova in Brglez so menili, da je prav, da je kvorum tako visok, saj se na ta način zajezijo zlorabe, ki jih je nujno potrebno preprečiti. Referendumi ne morejo biti o zakonih, ker ljudje niso temu dorasli, prav tako jim niso pomembni, ampak le o stvareh, ki so jim pomembne. Če ravno bi v Levici imeli še kakšen referendum več, a ne o človekovih pravicah.

Zakon o financiranju strank je neživljenjski

V času volitev stranke poskusijo z različnimi pristopi, ki pa zahtevajo tudi zajeten kup denarja. Trenutno so financirane iz javnih sredstev in pod določenimi pogoji se lahko financirajo tudi drugje. Afere v zadnjih meseci okoli financiranja določenih strank je spodbudilo debato, ali bi bilo bolje, da se financirajo le iz javnih sredstev, ter katere stranke se naj.

V Levici so mnenja, da more biti financiranje izključno le iz javnih sredstev, ter je potrebno imeti večji nadzor nad tem, ne da se potem dogajajo obvodi, ko Madžarska preko založb in medijev financira stranke. Glede na to, da je bila s tem mišljena SDS je Logar menil, da so svoje sporno financiranje vrnili, da pa o obvodih iz Madžarske ne ve nič. Opozoril je tudi, da so nekateri predpisi zelo neživljenjski in jih je potrebno takoj odpraviti, ko se bos sestala nova vlada. Podobno je menil Brglez.

Tudi v NSi so mnenja, da so nekateri predpisi neživljenjski, a niso samo za financiranje iz javnih sredstev, saj nekateri njihovi člani želijo pomagati pri financiranju, menijo pa, da 1 %, ki določa, ali bo stranka, ki se je potegovala na volitvah za svoj glas, ustrezen, saj daje na ta način možnost demokratičnosti in ima več strank možnost sodelovanja pri pomembnih odločitvah.

Zidanšek je menil, da je potrebno imeti transparentno financiranje, se pohvalil, da so dobilo v SLS pozitivno oceno računskega sodišča. Po njegovem mnenju je prav tako kar nekaj predpisov neživljenjskih in kličejo po spremembi, a kljub temu je potrebno se držati pravil in če uspe na ta način delati prav je stranka sposobna voditi tudi državo. Opomnil pa je, da je potrebno vse stroške nastale v času volitve poravnati, s čimer pa imajo probleme prav v Židanovi SD.

Bizjak Mlakarjeva je menila, da kadar stranko financira zasebnik je v ozadju nek interes. Hkrati pa meni, da je 1 %, ki določa, katere vse stranke so po volitvah upravičene do financiranja, prenizek, saj je ogromno strank v bitki le zaradi denarja, nimajo pa želje biti v parlamentu. Švarc Pipanova bi zato uvedla večji nadzor nad zasebnim financiranjem.

Metod Kranjc

1 Komentar

  1. Joj, joj, kakšna slovenščina…
    “Kandidatka SD je dodala, da je nujno, da se določi, kdo sploh lahko kandidirati,…”
    ali pa “Bratuševa je bila mnenja, …” Bratuševa?
    “… ko ne bodo več izvolil obraze…” Kako že pravilno zanikamo???
    In to beremo vsi mladi, stari, bolj in manj vešči slovenskega jezika in se učimo. Res škoda. Je pa res: Motiti se je človeško. Včasih pa se kljub temu vprašamo: “Se motimo, ne znamo in/ali predvsem premalo cenimo naš slovenski jezik?!!

PUSTITE KOMENTAR