Slovenski ljudski praznik: Marijino vnebovzetje

1130

Marijino vnebovzetje imenovano tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica, je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih, na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.

Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški  cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih cerkvah. Tudi v pravoslavnih cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik. Ta praznik se imenuje v srbski pravoslavni cerkvi Velika gospojina, v številnih drugih pravoslavnih cerkvah pa Marijino zaspanje (npr. rusko: Успение Богородицы). V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, je ta praznik seveda na 15. avgust po njihovem koledarju (28. avgusta po našem – gregorijanskem koledarju).

Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje (15.8.) tudi v Sloveniji dela prost dan.

Običaji na praznik Marijinega vnebovzetja

Najbolj razširjen običaj na ta dan je romanje v enega izmed Marijinih romarskih krajev. Najbolj obiskano svetišče in romarsko središče v Sloveniji so Brezje na Gorenjskem.

Maša bo v sredo 15.8.2018  na trgu pred baziliko Marije Pomagaj– Veliki šmaren 10.00: Slovesna maša z obnovo posvetitve Mariji, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore

V Istri na ta dan verniki romajo v Strunjan in Vzroček ob izviru Rižane. Seveda pa nekoč takšni prazniki oz. šagre niso minili brez plesa in zabave. V vasi, kjer je bila šagra, so nekaj dni prej na najvišji kraj obesili zastavo, ki je širši okolici naznanjala praznik.

Že od 10. stoletja se je ponekod ohranil običaj, da verniki v cerkev prinašajo šopke različnih rož in zelišč, ki jih nato duhovnik blagoslovi. S česa so ti šopki sestavljeni, je odvisno od kraja, večinoma pa jih vanje vtakne tudi kakšen žitni klas. Te rastline so potem doma shranili, da bi jih varovali pred ognjem in strelo, lahko pa so jih dali tudi na njive in v hleve, med semensko žito in živinsko krmo.

Blagoslov zelišč in zdravilnih rož bodo med drugim letos imeli v Brežicah pri Svetem Roku, Spodnji Voličini (Slovenske gorice).

Povezava je verjetno ta, da je Marija poimenovana tudi kot “roža na polju in lilija dolin” oziroma, da je “roža duhovna”.

Ptujska gora

Cerkev na Ptujski gori je bila zgrajena okoli leta 1410, prva pisna omemba cerkve pa je iz leta 1442.

Župnije se je dolgo časa držalo ime Črna gora, in sicer vse od turških vpadov v prvi polovici 14. stoletja, pa do zadnje spremembe imena župnije leta 1937,ko se je le-ta preimenovala v Ptujsko goro. V cerkvi je najbolj znana umetnina relief Marije Zavetnice s plaščem (narejen okoli 1410), ki velja tudi za ena največjih ohranjenih mojstrovin tedanjega časa. Pod Marijinim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa.

Strunjan

Cerkev je posvečena Marijinemu prikazanju. Prvotna cerkvica je v Strunjanu stala že okoli leta 1200, zanjo pa so skrbele redovnice benediktinke, kasneje pa so zanjo skrbeli patri benediktinci, ki so živeli v samostanu onkraj solin, v tej cerkvici pa so se zbirali k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih.

Od 16. stoletja naprej so imeli v Strunjanu stalnega duhovnika.

Po legendi se je v noči med 14. in 15. avgustom 1512 pri vratih stare porušene cerkvice čuvajema vinogradov prikazala Marija. Po tem dogodku so cerkev preimenovali v Sveta Marija od prikazanja. Kmalu je postala tudi najpomembnejša istrska božja pot. Dogodek prikazanja, ki ga je okoli1520 naslikal Francesco Valerio, še danes krasi glavni oltar.

Poleg cerkve je samostanski del, ki ga je takratni komunistični režim 17. maja 1955 zaplenil in nacionaliziral ter v njem najprej uredil zapore, kasneje pa šolo in dom za učence s posebnimi potrebami. Šele leta 2010 je bilo samostansko poslopje vrnjeno Cerkvi.

Na predvečer praznika je bila akademija na čast Marije in sveta, kateri je sledila procesija h križu ter molitev za ribiče, blagoslov morja ter nato nočno čaščenje.

V leta 1990 obnovljeni cerkvi Kraljice miru na Kureščku, na eni najlepših slovenskih razglednih točk, se zbira vse več slovenskih romarjev. Ene od prvih zapisov o božji poti najdemo v Slavi vojvodine Kranjske, pomembnejše romanje pa se je zgodilo septembra 1940 med krvavo vojno, ko se je na Kurešček odpravilo pet tisoč romarjev in prosilo za mir.

Romarsko središče Lurd v jugozahodni Franciji je množice vernikov začelo privabljati leta 1858, ko se je revni deklici z obrobja mesta prikazala Devica Marija. Lurd danes velja za glavno krščansko romarsko središče, na leto pa privabi šest milijonov romarjev in turistov. Veliko je bolnikov, ki verjamejo v zdravilne učinke lurške vode.

Trinajstega maja 1917 naj bi se trem pastirčkom v Fatimi na Portugalskem prikazala Devica Marija. Od takrat kraj velja za eno od najbolj obiskanih romarskih središč na svetu. Leta 2007 so v kraju postavili novo cerkev Svete trojice, ki sprejme kar 8.600 obiskovalcev in je menda četrta največja katoliška cerkev na svetu.

Romanje v španski kraj Santiago de Compostela je eden največjih romarskih pohodov na svetu. Vrhunec je mesto doseglo v 12. in 13. stoletju, ko ga je papež Aleksander III. razglasil za sveto, danes pa kraj obiskujejo romarji z vseh koncev Evrope, tudi iz Slovenije. Najstarejša romarska pot El Camino de Santiago vodi do groba apostola Jakoba, zaradi katerega se je romanje v Campostelo tudi začelo.

Medžugorje je kraj v Bosni in Hercegovini, ki je znan po domnevnem prikazovanju Device Marije, česar Katoliška cerkev ni nikoli uradno potrdila. Marija se je začela prikazovati okoli leta 1981, zato se je v kraju hitro začel razvijati verski turizem. Vsako leto Medžugorje obišče okoli milijon katoličanov z vsega sveta, a mu je kljub gruči turistov uspelo obdržati prvotno očarljivost, tako da romarji tu najdejo svoj mir.

Višarje so gorska vas južno od Trbiža v Italiji, ki poleg tradicionalnega romarskega središča v zimskem času ponuja tudi odlično smučišče. Izročilo o nastanku romarske poti sega v leto 1360. Leta 1780 je cesar prepovedal romanja, kar je vernike zelo prizadelo. Deset let pozneje je njegov naslednik romanja spet dovolil. Danes na Višarje romajo Slovenci, Italijani, Furlani in Avstrijci.

Trsat, ena najbolj znanih romarskih poti na Hrvaškem, je del Reke, osrednja točka kraja pa je bazilika svete Device Marije, ki stoji na hribu na 135 metrih nadmorske višine. O nastanku romarske poti na Trsat pripoveduje legenda. Maja 1291 naj bi angeli odnesli hišo Device Marije iz Nazareta in jo prinesli na Trsatski hrib.

Lorelai Novak

 

PUSTITE KOMENTAR