17. oktober: Mednarodni dan boja proti revščini

578

Revščina ostaja trajni problem. Inštitut Brookings poroča, da v letu 2018 več kot 643 milijonov ljudi po vsem svetu živi v skrajni revščini, pri čemer Afričani predstavljajo približno dve tretjini skupnega števila.

Ocenjeno je bilo, da 87 milijonov Nigerijcev živi na pragu preživetja. Razkorak med bogatimi in revnimi se še naprej širi, medtem ko bogati postajajo bogatejši, revni postajajo še revnejši. Tema Mednarodnega dneva za boj proti revščini v letu 2018 je stopiti skupaj s tistimi, ki so v največjem pomanjkanju, da bi zgradili vključujoč svet univerzalnega spoštovanja do človekovih pravic in dostojanstva.

Leta 1992 je 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Od takrat vsako leto na ta dan opozarja na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti, ki bi revščino lahko zmanjšale.

Letos je 70. obletnica razglasitve Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Pomembno je opozoriti na temeljno povezavo med skrajno revščino in človekovimi pravicami ter da številne kršitve človekovih pravic nesorazmerno prizadenejo ljudi, ki živijo v revščini.

Kako je v Sloveniji?

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije (SURS) je v Sloveniji leta 2017 vsak dvanajsti Slovenec ali skupno 148.000 oseb, ki so bile dalj časa pod pragom tveganja revščine, v letu prej pa celo malenkost več. To leto v Sloveniji živi pod pragom revščine vsak osmi (okoli 300.000 ljudi), v celotni Evropski uniji (EU) pa vsak šesti prebivalec. Tveganju socialne izključenosti je v Sloveniji izpostavljen vsak šesti, v EU pa vsak četrti prebivalec.

V strategiji Evropa 2020, katere cilj je visoka zaposlenost, produktivnost in socialna kohezija v EU, so si države (članice EU) zastavile nalogo, da bodo do leta 2020 število ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, zmanjšale skupaj vsaj za 20 milijonov; v Sloveniji je ta cilj 40.000 prebivalcev.

Evropa 2020 je desetletna strategija EU za rast, ki navaja tri prednostne naloge, ki se medsebojno krepijo:

  1. Pametna rast: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah.
  2. Trajnostna rast: spodbujanje učinkovitejšega, okolju prijaznejšega in konkurenčnejšega gospodarstva.
  3. Vključujoča rast: spodbujanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki zagotavlja socialno in teritorialno kohezijo.

Te tri skupne prednostne naloge bi morale pomagati EU in državam članicam zagotoviti visoko raven zaposlovanja, produktivnosti in socialne kohezije.

Z novim letom dvig minimalne plače v Sloveniji

Minimalna plača letos znaša natanko 842,79 evra bruto, ministrica za delo pa si prizadeva minimalno plačo v začetku leta 2019 dvigniti na 880 evrov bruto na mesec. Kar pomeni, da bi tisti z najnižjimi prihodki pri plači dobili dodatnih 20 evrov. Mogoče se res sliši malo, vendar pa tistim, ki se borijo za preživetje lahko ogromno pomeni.

Pred kratkim sprejeta novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ohranja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na enaki višini kot doslej tudi po 1. januarju 2019. Tako še naprej ostaja znesek polne denarne socialne pomoči 392,75 evra, varstveni dodatek pa bo tudi po novem letu znašal 577,34 evra.

Na ministrstvu napovedujejo strožji pregled podeljevanja socialnih transferjev, da bodo do njih upravičeni tisti, ki jih zares potrebujejo, oziroma da ne bi prihajalo do zlorab.

Država je do 31. avgusta za transferje za socialno ogrožene namenila dobrih 166 milijonov evrov, do konca leta pa predvidevajo skupno porabo v višini 268,6 milijona evrov.

Zaradi pravkar sprejete novele pa bo treba v državnem proračunu za leto 2019 za transfere socialno ogroženim zagotoviti dodatnih 39,2 milijona evrov.

Trenutni primanjkljaj za vse transferje za socialno ogrožene v letu 2018 znaša še 7.791.306,67 evra, je vlada navedla v gradivu za spremembo zakona. Ta sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev znotraj proračuna ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vseh upravičencev do denarne socialne pomoči je bilo avgusta približno 83.700, prejemnikov tovrstne pomoči pa približno 53.800. Vseh upravičencev do varstvenega dodatka je bilo avgusta 19.600, medtem ko je bilo prejemnikov dodatka nekaj manj kot 18.400.

Po predlogu novele zakona bosta na enaki višini ostali tudi pogrebnina in posmrtnina, torej pogrebnina 785,50 evra in posmrtnina 392,75 evra, še poročajo ostali mediji.

Socialna pomoč pripada državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Velja tudi za tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji

Ne glede na to, da se bo minimalna plača zvišala, bo v Sloveniji s tako plačo še zmeraj težko živeti. V vladi bi se morali vprašati in iskati odgovore, da bi lahko s plačo, ne samo povprečno, ampak tudi dostojno preživeli. Na Slovaškem denimo imajo za 40 odstotkov nižjo minimalno plačo kot pri nas, a je bil prag tveganja revščine leta 2016 tam nižji kot v Sloveniji. To kaže, da so življenjske potrebščine v Sloveniji predrage in da se nam državljanom to, kar plačamo državi v obliki takšnih in drugačnih davkov, ne povrne. Posledice se vidijo tudi v množičnem izseljevanju Slovencev in slovenskih podjetij v tujino.

Je samostojni podjetnik (S.P.) poslovnež ali revež?

Rutina službenega delovnega časa utegne biti monotona ali pa je razmerje med količino dela in plačilom nesprejemljivo, zato je pri samostojnih podjetnikih mikavno ravno to, da si lahko sami prilagajajo delovnik in porazdelijo delo. Kapital ustvarjajo predvsem zase, morebitne nadure se jim lahko precej bolje obrestujejo kot nekomu s točno določeno urno postavko, je moč brati.

Na udaru so predvsem mlajše generacije, ki le stežka dobijo zaposlitev. Delodajalci se namreč nočejo obvezati z zaposlitvijo za nedoločen čas in se zato raje poslužujejo fleksibilnejših oblik sodelovanja, kar s.p.-ji zagotovo so. Podjetja tako z njimi sklepajo pogodbe o sodelovanju in izvajajo dela po projektih, kar jim omogoča razbremenitev mnogih zanje neprijetnih stroškov. Posledično se na trgu vzpostavlja vse večja konkurenca, ki se zrcali v cenejši izvedbi projektov. Ljudje so se zato primorani spopasti z vse višjimi zahtevami, ko se podajajo na svojo podjetniško pot.

Mladi samozaposleni pogosto nasedejo na lepo zveneči bruto znesek, ki ga je delodajalec samozaposlenemu pripravljen ponuditi pred nastopom sodelovanja. Šele ko začnejo plačevati prispevke in druge stroške, vidijo, kako malo jim ostane.

Lep zapis obstaja na enem izmed slovenskih blogov, ki pravi »Lepo je biti samostojni podjetnik, če ti plačujejo račune v rokih. Kaj pa sicer?« Kaj se zgodi, ko novopečeni samostojni podjetnik čez par mesecev ugotovi, da mu podjetje s katerim poslovno sodeluje ne plačuje računov v roku, država pa zahteva svoje do točno določenega dne?! Verjetno se je v takšni vlogi znašel že vsak samostojni podjetnik.

Kako poteka vse skupaj:

  • opraviš delo po pogodbi, kjer je jasno določen znesek in rok plačila računa;
  • ko zapade račun, pokličeš v podjetje, kjer ti povedo, da imajo probleme z denarnim tokom in da bodo malce zamudili s plačilom;
  • ker upaš, da boš še kdaj delal z naročnikom, počakaš kakšen mesec in potem jih zopet pokličeš;
  • odgovor je seveda enak – ni še nakazil;
  • v vmesnem času plačaš državi davek od izstavljenega računa, prav tako plačaš vse pristojbine, ki jih moraš, da lahko “posluješ” v Sloveniji;
  • po dveh mesecih še vedno ni denarja na računu in vsak klic je podoben prejšnjemu – samo še malo počakajte, pa bo denar na vašem računu.

V Sloveniji sicer obstaja možnost izvršbe, s katero se po navadi precej hitro reši te stvari – vendar če želiš vseeno ohraniti odnos z naročnikom, potem se tega načeloma ne poslužuješ.

Za minimalno plačo mora s. p. zaslužiti najmanj 1.223 evrov

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je pred kratkim objavilo izračun, koliko mora zaslužiti samostojni podjetnik, če želi prejeti minimalno plačo in hkrati pokriti vse pravice, ki pripadajo redno zaposlenemu.

Minimalna neto plača je 1. januarja 2018 znašala 638 evrov, da bi si izplačal ta znesek, mora s.p. po izračunu Gibanja zaslužiti 1.223 evrov mesečno. 373 evrov znašajo prispevki brez olajšav, minimalni stroški malice so 75 evrov, za strošek prevoza je gibanje vzelo ceno mesečne vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki stane 37 evrov.

Če bi si samozaposleni želel izplačati minimalni regres, mora vsak mesec dati na stran dodatnih 70 evrov, če mu računovodstvo vodi pristojna služba, pa še okoli 30 evrov mesečno.

Toda v 638 evrov minimalne plače niso vključeni dodatki za nadure in delo ob koncih tedna in praznikih, ki ga samozaposleni pogosto opravljajo. Prav tako v izračunu niso upoštevane bolniške odsotnosti, opozarjajo v gibanju, čeprav zaradi bolezni in poškodb povprečno delavec v Sloveniji manjka 11 dni v letu.

V izračun tudi ni vštet plačan dopust redno zaposlenih. Če bi torej želel s.p. mesečno odvajati še sredstva za primer bolniškega in letnega dopusta, bi moral na mesec zaslužiti še vsaj okoli 150 evrov več, kar bi torej zneslo 1.373 evrov.

S.p. že dolgo ni več rezerviran za tiste, ki služijo bajne dobičke. Vedno več je takšnih, ki se poskušajo s tem statusom preprosto prebiti skozi mesec, a morajo z minimalnimi prejemki plačevati enako visoke prispevke kot tisti, ki zaslužijo veliko več.

Država zgolj nemo opazuje vse, kar se dogaja in nihče se ne ukvarja s tem dejansko velikim problemom. Ali ni veliko preprosteje znižati prispevke in omogočiti ljudem, da so se sposobni sami preživeti?

Le z ustvarjanjem in negovanjem resničnega partnerstva z ljudmi, ki živijo v revščini, bo mogoče ustvariti vključujoč svet, v katerem lahko vsi ljudje uživajo svoje polne človekove pravice in dostojno živijo.

Kako preživite vi?

Kako pomagate drugim?

Kako lahko drugi pomagajo?

Zakaj tako veliko ljudi živi v revščini?

Ali občina/država naredi dovolj na tem področju?

Kdo je odgovoren?

Sporočite nam, kaj mislite o tem. Stopite v stik in se pridružite razpravi v komentarjih. Marko Vidrih

PUSTITE KOMENTAR