Teta Mici: Alkoholik mora sam dojeti, da ima težave

1124

“Moja mama že celo življenje pije, njeno pitje nikoli ni bilo nadležno, le včasih naju je s sestro osramotila, ker je bila preveč zabavna. Z leti je ta njena razvada postala malce nadležna. Ni ga piknika, rojstno dnevnega praznovanja, da se ne bi napila in imela svoj stand up show. Večina se ji smeji, a mene je vse bolj sram in je ne želim v bližini. Spomladi se bom poročila in ne vem, kaj naj naredim. Ne želim, da se mati napije in ima svoj show, želim pa jo imeti ob sebi. Kakšen nasvet?”

Lara

Draga Lara, razumem tvojo stisko, a tukaj sama veliko ne boš mogla. Alkohol je rak rana slovenskega naroda. Pitje je družbeno spremenljivo in se kot v težavi govori šele takrat, ko alkoholik naredi kaznivo dejanje, torej, ali povzroči prometno nesrečo, ali je nasilen, ali vinjen na delovnem mestu in se zgodi nesreča… o alkoholizmu se ne govori, če je oseba zabavna in je njeno pitje “normalno”, torej ne povzroča večjih težav. A v družini, kjer je prisoten alkohol vlada kaos, polno je čustvenih nasprotij, zmede, ki nikoli niso dobre za otroke. Odraščati v takšni družini pa je še posebej težavno. Dokler starš ne dela scen in je njegova navada omejena na družinski krog, je način življenja, ki pa vsekakor “ustvarja” nesamozavestne, negotove otroke, ki se vedno iščejo in so prepričani, da niso dovolj dobri. Ko pa se to vedenje razširi še v širši krog, se pojavi pri svojcih sramota, žalost, bolečina, jeza… kopica čutenj, ki prvotno stisko samo poglobijo. Žal pa glavni vzrok za to početje ne ve kaj počne. Alkoholik vidi svet drugače kot njegova okolica. So manipulatorji, odlični igralci in z ogromno obrambnimi mehanizmi.

Alkoholi so prepričani, da oni nimajo težav, da lahko končajo kadarkoli in da okolica pretirava. Sebe vidi v dobri luči, konec koncev opravi vse kar mu je naročeno, le po napornem dnevu, spije kozarček, dva, za žejo in nagrado. Ljudje, ki mu povedo, da njegovo pitje ni normalno, so tisti, ki mu zavidajo, imajo nekaj proti njemu in so sami potrebni zdravljenja, no vsaj tako meni alkoholik. Ko ga uspete “stisniti” v kot, bo našel izgovore, vas bo vozil žejne čez vodo in večinoma časa bo on vodil igro… Ni je sile, ki bi lahko alkoholika prepričala, da ima težave. Vsi nasilni poskusi redko prinesejo želene rezultate, prej jezo in veliko slabe volje. Vsak alkoholik ima svoj “klik” trenutek, ko se “odloči”, da je čas za zdravljenje. Majhen procent je tistih, ki zmorejo pot do ozdravljenja prehoditi sami, ter da se sami zavedajo, da so šli čez mejo. Tudi statistika zdravljen ni ravno blesteč, ker se marsikdo gre zdraviti pod prisilo in 3 mesece, kolikor običajno poteka zdravljenje premišljuje o tem, kako bo zavil v prvo gostilno. Podobno kot nekdo, ki hujša, ker so mu drugi rekli in je na neki dieti, po koncu pa se kilogrami vrnejo in še kakšen več je.

Torej Lara, če želiš materi pomagati je čas za INTERVENCIJO. Pogovori se z družino, kako jo doživljajo, kaj menijo o tem, da bi mati šla na zdravljenje itd. in ko boste našli skupni jezik, se skupaj pogovorite z materjo. Če bo ona vztrajala pri svojem, vključite po potrebi ležečega zdravnika, šefa v službi, poiščite lokalni klub zdravljenih alkoholikov, ter se pozanimajte kakšni so pogoji vključitve… več kot boste imeli informacij in širša ko bo mreža, lažje bo.  Le s skupnimi močmi in zavedanjem, da morate pozabiti na to “kaj bodo drugi rekli”, ter “me je strah” boste materi uspeli pomagati. Ne pristajajte na to, da bo sama nehala in obljubami, da na poroki ne bo pila. To je laž in manipulacija. Edina rešitev vaših težav je, da gre mati na zdravljenje. Tega sama ne bo zmogla in nič sramotnega ni v tem, da gre na zdravljenje. Zavedati pa se morate, da bo nazaj prišla drugačna in da bo lahko abstinirala le, če ji boste vsi stali ob strani in vsi spremenili pogled na alkohol.

Z veseljem bi vam napisala, da v lekarni obstaja zdravilo, pa ne. Vsa zdravila so pripomočki, ko se posameznik odloči za zdravljenje in je pod burnim očesom zdravnikov.

Veliko uspehov in če boste vztrajni, potrpežljivi in enotni boste materi lahko pomagali. Pot ne bo lahka, a ima tudi srečen konec.

Teta Mici

PUSTITE KOMENTAR