Koper po volitvah

182

Ne glede na to, da se bo v Mestni občini Koper zgodil še drugi krog županskih volitev, je možno že sedaj podati oceno o tem, kaj je Kopru prinesla pretekla volilna nedelja.

Četudi imajo pregovorno volivci vedno prav, v koprskem primeru to ne drži povsem. Pred in v času volilne kampanje se je namreč dogajalo marsikaj, kar nima nikakršne zveze z demokracijo in je v precejšnji meri vplivalo na izid volitev. Dovolj je spomniti na otvoritev strakičaste Čudolandije, novega olimpijskega bazena ali pa novega mestnega parka tik pred volitvami, pa je stvar več kot jasna. Med dejavniki, ki so vplivali na volilni izid kaže omeniti tudi neizvirnost oziroma podobnost volilnih programov, precejšnje število neodvisnih list, ki v resnici to sploh niso, predvsem ravnanje sedanje oblasti, ki je uporabila vsa razpoložljiva, z zlorabo občinskega glasila v predvolilne namene, tudi nezakonita, sredstva, da ja ne bi prišlo do zamenjave oblasti v koprski občini. Na volilno nedeljo se ta scenarij seveda ni uresničil, ali vsaj ne v celoti.

Sicer pa rezultat koprskih volitev ni presenetljiv. Če je po eni strani pohvalno, da so Koprčani izkazali nasprotovanje samovolji, strahovladju in zakulisnim ravnanjem sedanjega župana. Mnogi so sicer občudovali blišč, ki ga je le-ta tekom štirih mandatov ustvaril, a so na tokratnih lokalnih volitvah kljub temu glasovali proti politiki sedanjega župana in proti trošenju občinskega denarja za megalomanske ter kičaste projekte. Po drugi strani zaskrbljuje ponovna utrditev tistih političnih sil, ki v Kopru že od osamosvojitve Slovenije dalje zastopajo oziroma krojijo, bodisi neposredno ali pa posredno, napačni koncept razvoja koprske občine. Slednji se nanaša na velikost občine, ki je kljub ustanovitvi ankaranske občine še vedno neustavna. Da je koprska občina ozemeljsko prevelika, je svojevrstni dokaz tudi število volišč na njenem ozemlju (kar 82). Rezultati z volišč in s strani Občinske volilne komisije so namreč prihajali z nesprejemljivo zamudo. V večini primerov se slednje ni dogajalo zaradi počasnega dela volilnih odborov, ampak zaradi njihovega velikega števila in precejšnje krajevne oddaljenosti od Občinske volilne komisije. Tudi, če je na tokratnih volitvah prišlo do določenega zasuka, doseženi premik ne navdaja z upanjem na resnične spremembe. Obstaja sicer velika verjetnost, da bo v 2. krogu županskih volitev zmagal medijsko podprti in že od samega začetka favorizirani županski kandidat Bržan, a to samo po sebi še ne zagotavlja, da bo v koprski občini prišlo do korenitejših sprememb. Morda v slogu vladanja, ne pa tudi v vsebinskem smislu. Končno ni v Bržanovem volilnem programu najti nič takega, kar bi nakazovalo na bistveno drugačen razvoj koprske občine od sedanje. Tudi sama sestava mestnega sveta kaže, da bo razvoj podeželja na območju koprske občine še vedno zanemarjen, tako kot je bil do sedaj. Dokler volivci ne bodo dojeli, da pri lokalnih volitvah ne gre le za odločitev o tem, kateri župan bo vodil občino, ampak predvsem za odločitev o sestavi najvišjega organa občine, ki naj bi bil čimbolj enakomerno zastopan z obema političnima poloma, pravih sprememb in uravnoteženega razvoja občin(e) ne more biti.

Robert Hlede

Prispevek izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Časopisa Slovenec.

 

PUSTITE KOMENTAR