Slovenski ljudski običaji: Kdaj bi morali pospraviti božično drevesce in jaslice?

2172

Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. V večini pravoslavnih Cerkva praznik praznujejo zaradi uporabe julijanskega koledarja s 6. na 7. januar. Del božičnega vzdušja pa so vsekakor adventi venček, jaslice in božično drevo. Tekom zgodovine so se običaji okoli teh treh predmetov zelo spreminjali, prilagajali in sčasoma tudi izgubili prvoten pomen

Adventni venček

Po cerkvenih običajih se advent začne četrto nedeljo pred božičem in se konča na božični večer, 24. decembra. To je čas, ko se verniki spominjajo rojstva Jezusa in pričakujejo njegov drugi prihod. Krog venčka simbolizira večnost. Zelenje simbolizira novo življenje ter upanje, da se prenovimo. Sveče simbolizirajo luč Boga, ki prihaja na svet preko rojstva Jezusa. Barve sveč so različne v različnih tradicijah, vendar pomen adventa predstavljajo vijolične (ponekod tudi modre) sveče, ki ustrezajo tudi barvam adventa. To je barva spokornosti in posta, pa tudi barva pričakovanja. Svetloba sveč nas opominja, da je Jezus luč, ki prihaja v temo našega življenja, da prinese nekaj novega, življenje in upanje. Prav tako nas opominja, da smo tudi mi poklicani, da to luč sveta razširjamo naprej.

Adventni venček se torej na mizo postavi na četrto nedeljo pred božičem, ko se prižge tudi prva sveča na njem in ko dogori zadnja sveča na njem, četrto nedeljo, se venček tudi pospravi.

Jaslice

Jaslice spominjajo na ganljive okoliščine Jezusovega prihoda na svet. Simbolizirajo človekovo ponižnost in skromnost. Prvi jih je postavil Frančišek Asiški. Sprva v krščanstvu niso poznali še božičnega/novoletnega drevesa in so bile le jaslice tiste, ki so spominjale na rojstvo Jezusa. Postavili so jih na večer Jezusovega rojstva, torej 24. decembra in jih pospravijo na svečenico 2. februarja, zadnji dan božičnega časa, ko se praznuje praznik Jezusovega darovanja v templju. Obhaja se štirideset dni po božiču, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.

Božično/novoletno drevesce

Božično drevo je znak človekove milosti in dobrote. Po enem izmed prepričanj naj bi pomenilo drevo svetega križa in naj bi drevo predstavljalo samega Kristusa. Vendar se je skozi zgodovino pomen spreminjal, kot sama oblika drevesca. Prvotno so drevesce okrasili z jabolki ali pozlačenimi ali posrebrenimi orehi ali lešniki, ali pa so ga pustili kar neokrašenega. V 18. stoletju so tovrstno okraševanje izrinila nemška protestantska različica stoječih dreves, okrašenih s svečicami.

V povezavi s pomenom drevesca izvira legenda o Svetem Bonifaciju, ki je živel v 7. stoletju v Nemčiji. Da bi izkoreninil poganstvo, je posekal hrast – sveto drevo vrhovnega germanskega božanstva Thora. Iz korenin podrtega hrasta pa je čudežno zrasla mlada jelka, ki jo je Bonifacij oklical za simbol krščanske vere, češ da se je izpolnila neka stara prerokba, po kateri bo krščanska jelka rasla iz podrtega hrasta poganstva. Vendar še danes ni znano, kdo je prvi okrasil božično jelko. Po eni razlagi naj bi bil to Martin Luther, po drugi pa pripadniki esnafov ali cehovskih združenj baltskih dežel. Star zapis iz l. 1539 poroča o postavitvi božičnega drevesa v katedrali v Straßburgu.

V 18.stoletju so izseljenci božično jelko ponesli tudi v ZDA. Božično drevo na Trgu Svetega Petra v Vatikanu pa tradicionalno pride vsako leto iz druge države.

Ne glede na izvor in simboliko se božično drevo postavi na božični večer, takrat, ko se postavijo tudi jaslice. Sama postavitev ima tudi globoko družinsko simboliko, saj se takrat zbere vsa družina in skupaj postavijo drevesce, glava družine postavi tudi božično zvezdo. Družina skupaj sede za mizo in kasneje obišče polnočnice.

 Božično drevo se podre na praznik Svetih treh kraljih (6.januarja). Praznik, ki nas opomni na prihoda treh kraljev (Gašperj,Miha in Boltežarj), ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija.

Večino ljudi je pozabilo na tradicijo in večina niti ne ve, kdaj se postavi kaj, a ni jim zameriti, saj nas potrošniška mrzlica sili že v septembru, da razmišljamo o tem, kakšen bo božič. Če vam ni pomembno, kdaj postavite jaslice in drevesce, tudi ni pomembno kdaj eno, ali drugo pospravite.

Alenka Gabrovec

PUSTITE KOMENTAR