Konoplja – krompir 21. stoletja

2248

 

Ko so v 30-ih letih 20. stoletja ugotovili, kako zelo vsestranska je konoplja, da bi lahko iz nje izdelali tudi gorivo in plastiko (kar bi bil velik udarec za naftne lobije), so dejstvo, da rastlina vsebuje kanabinoide (med katerimi je tudi (a še zdaleč ne edini) THC) izrabili za to, da so gojenje rastline prepovedali. Leta 1924 konoplja postane del britanskega seznama nevarnih drog. V 20. stoletju je nastalo močno gibanje proti uporabi konoplje v ZDA. Združenje farmacevtov (ang. Pharmaceutical Society) leta 1924 rastlino uvrsti na seznam strupov in kasneje na vladni seznam nevarnih drog. Desetletja kampanj osredotočenih na blatenje konoplje so onemogočale prizadevanja za legalizicijo konoplje, čeprav je kot že omenjeno ideja prepovedi uporabe konoplje je prisotna le v nedavni zgodovini. Pred tem je bila legalna v mnogih deželah sveta v večini obdobij zgodovine in so jo gojili že pred našim štetjem.

Pri sami pridelavi konoplje je odlično to, da z njo v rasni dobi ni dela. Škropljenje ni potrebno, prav tako se ni potrebno ukvarjati s škodljivci, ker z njimi rastlina opravi kar sama. Konopljo bi lahko uporabljali kot naravni herbicid, ker zraste tako visoko, da plevelu odvzame naravno svetlobo in s tem prepreči njegovo rast. Prav zato je konoplja v kolobarju najboljši naravni način varstva pred pleveli, boleznimi in škodljivci. Zahteva pa od takrat, ko zraste, do takrat, ko jo lahko uporabimo, vsaj zaenkrat še veliko ročnega dela in prav to marsikoga odvrne od gojenja. Spomnim se iz otroških let na kmetiji, da smo velikokrat skupaj kožuhali koruzo, zbrani sorodniki in sosedje in se pri tem veliko pogovorili in prav lepo imeli. Konoplja je lahko s tega stališča tudi odličen socialni dejavnik, kot priložnost za skoraj da pozabljeno skupinsko delo in priložnost za zabavo in druženje.

Konoplja je vsestransko uporabna.

Izrednega pomena je v prehrani, saj je v vseh oblikah (zrno, moka, proteini) bogata z beljakovinami in jo zato strokovnjaki označujejo kot eno izmed najbolj hranljivih živil na svetu. Konopljino olje je bogat vir vitamina E in nenasičenih maščobnih kislin. Seme vsebuje tudi vseh osem življenjsko pomembnih aminokislin, ki človeškemu telesu z idealnim razmerjem pomagajo pri tvorbi protiteles in krepitvi imunskega sistema. Konoplja je po vsem tem sodeč super živilo.

Prve liste papirja so izdelali okoli 100 let pred našim štetjem. Prva ameriška deklaracija je bila napisana na papirju iz konoplje. Papir iz vlaken konoplje je močnejši od papirja iz celuloze in listine napisane nanj, so se prav zato ohranile toliko časa. V času, ko se zavedamo podnebnih sprememb in se zavedamo, da so gozdovi izrednega pomena za preprečevanje izgube vrhnje plasti zemlje in onesnaževanja voda, bi lahko povečana pridelava konoplje nadomestila les za pridelavo papirja in s tem bistveno pripomogla k ohranjanju našega planeta. En hektar konoplje po mnenju znanstvenikov namreč proizvede štiri krat več vlaken kot en hektar dreves. In raste bistveno hitreje.

Svet se utaplja v plastiki. Za cele celine plastike plava v oceanih. Iz konoplje lahko naredimo tudi plastiko, ki se po videzu in uporabnosti ne razlikuje od umetne plastike, je pa za razliko od nje popolnoma razgradljiva in izrednega pomena za »zero waste«. Konoplja bi lahko nadomestila tudi steklena vlakna, uporablja se lahko v gradnji, kjer hkrati s tem, da deluje kot gradnik, deluje tudi kot toplotni izolator. Izdelek je močan kot beton, hkrati pa veliko lažji, fleksibilen in ognjevaren.

Iz konopljinih vlaken lahko izdelamo oblačila, čevlje, vrvi, denar – karkoli si zamislimo.

Mnogo strokovnjakov dokazuje, da je konoplja izredno koristna tudi v medicinski uporabi. Znanstveniki so dognali, da se ti tako zloglasni kanabinoidi, ki se jih ves svet po zapovedi mora bati, tvorijo v naših lastnih telesih. Največ jih je v materinem mleku. Prav tako so dognali, da bistveno vplivajo na ravnovesje v telesu. Porušeno ravnovesje v telesu pa je odskočna deska za vsa fizična in psihična bolezenska stanja. Nekaj več kot sto zdravnikov samo iz Slovenije se je podpisalo pod Deklaracijo o načelih za regulacijo konoplje v Republiki Sloveniji, ki se začne z besedami:

»Organizacijski odbor, Častni odbor in Odbor doktorjev izjavljamo, da se zavzemamo za z dokazi podprto reformo politike in zakonodaje o rastlini konoplja (Cannabis Sativa L.), ki bo temeljila na znanosti, spoštovanju človekovih pravic in zmanjševanju škode.

Ta deklaracija je nastala kot odgovor na škodljivost, neučinkovitost in nepotrebnost prepovedi rastline konoplje, ki se sicer že tisočletja uporablja v zdravilne oziroma medicinske namene.

Prepričani smo, da je prepoved konoplje škodljiva.«

Ne glede na vse podpise in strokovne razlage, konkreten predlog regulacije in tudi predlaganih zakonodajnih rešitev, se zadeve odvijajo počasi. Tudi v tem primeru si drznem trditi, da so v ozadju lobiji in interesi.

Interesi so najmočnejše orodje, ki ga lahko uporabimo v dobrem ali slabem smislu. Zaradi interesov se je skozi zgodovino marsikaj prepovedalo, marsikdaj škodovalo in marsikaj dobrega naredilo. Gorske bukve – gorski zakon za Štajersko iz leta 1543, so bile urejene po abecednem redu in v njem so bili vsi sloji enako zastopani. V urbarju so se zbrisale razlike med gospodo in podložniki, kar se je v tistem času zdelo nekaj povsem nemogočega, zaradi principa interesov. Skozi interes vina so bile zabrisane razlike. Vojna med severno in južno Nemčijo se je končala z združitvijo Nemčije – zaradi principa interesov. Evropska unija je nastala zaradi principa interesov. To je le nekaj primerov iz zgodovine, lahko bi jih naštela še mnogo.

Interes Marije Terezije je bil nahraniti ljudi s krompirjem in državo z davki, zato je vodila kampanjo za sajenje krompirja in le-to vzpodbujala na način, da jim je država priskrbela zastonj semenski krompir. Sprašujem se, ali bi konoplja lahko bila krompir 21. (in naslednjih) stoletja? In si po razmisleku in nekaj naštetih prednostih te rastline odgovarjam: vsekakor. Marija Terezija se seveda ne bo vrnila. Tudi ni nobene potrebe, da bi se. Odkar človeštvo ve zase, se principi družbenega življenja niso spremenili. Vse je že bilo. Za vsako gibanje lahko predvidimo, v katero smer bo šlo. Vse, kar potrebujemo, je politika, ki bo pripravljena prisluhniti stroki. Poslušati in šele nato odločati. Politiko, ki bo dovolj odprta za možnosti presegati ustaljenih praks. Dovolj pogumna za odločitve v dobro ljudskih interesov.

Na tem mestu si sposodim besede dr. Simona Anderfuhren-Biget: »In kaj ima konoplja s tem? Ogromno, saj predstavlja priložnost za industrije za bolj zelene in trajnostne rešitve. Konoplja ima veliko prednosti. Je hitro rastoči obnovljivi vir s skoraj brezmejno uporabo v industriji, med drugim lahko konoplja služi kot nadomestek za naftne derivate in izdelke iz njih. Tako je ta rastlina odlična kandidatka za okolju bolj prijazno družbo. Reformo politike do konoplje je tako treba razumeti tudi kot orodje za bolj pravično in opolnomočeno družbo.«

V Sloveniji je gojenje industrijske konoplje v prehrambne namene dovoljena od maja 2015. Ostalo pa je določilo, da za industrijsko konopljo velja omejitev 0,2 odstotka THC. Gojenje avtohtonih vrst konoplje ni dovoljeno zaradi previsoke vsebnosti THC, čeprav drugje gojijo konopljo z višjo vsebnostjo THC prav zato, ker so take rastline bolj odporne. Tisti, ki se odločajo za gojenje konoplje, tako morajo kupovati semena tujega porekla. Spoštujmo slovensko tako še enkrat več ne pride v poštev.

Ne glede na to, kateri sferi politike ali širše družbenemu življenju pripadamo, se moramo strinjati, da je prva vrednota življenje. Kot naravna izpeljava iz te vrednote je druga vrednota spoštovanje drug drugega. Spoštovanje drugega vključuje tudi pripravljenost poslušati in se izobraževati. Biti toliko ponižen, da si priznaš, da ne veš vsega. Ignoranca sicer ni zapisana kot eden izmed poglavitnih grehov, izpolnjuje pa vse kriterije. Konoplja je ena tistih rastlin,  o kateri bi si morali dovoliti izvedeti več in se podučiti in se šele nato ponovno odločati.

Suzana Lara Krause

 

1 Komentar

  1. Odličen zapis Suzana Lara Krause!!! Iz Vašega zapisa v življenje.
    Prestižno dobra naslednica krompirja!!

PUSTITE KOMENTAR