Šola prihodnosti: Katere spretnosti morajo osvojiti otroci?

243

Kaj se bodo morali otroci naučiti v šoli, da bi čim bolj funkcionirali v digitaliziranem svetu, kjer inteligentni stroji že prevzemajo naše delo? Predstavljamo vizijo šole v prihodnosti.

To bi lahko bila nova izkušnja za naše šole in učitelje. Postali bodo namreč vprašljivi in morali bodo celo pojasniti, zakaj jih otroci sploh potrebujejo?

Reševanje matematičnih problemov, učenje jezikov, zgodovine, geografije in podobno – vse to se lahko naši otroci naučijo doma, denimo na tabličnem računalniku, ki je priklopljen na internet. Šola prihodnosti mora narediti nekaj drugega. Otrokom mora ponuditi nekaj, kar tehnologija ni sposobna narediti oziroma obvladati.

Toda kaj bi to lahko bilo? Kaj naj bi šola nekega dne učila naše otroke ali bolj vnuke? Katere spretnosti bodo pomembne v digitalni družbi, kjer bodo (morda) inteligentni stroji naredili veliko dela in to celo bolje ter hitreje, kot človek sam?

Če bi danes lahko preoblikovali šolo, kako bi izgledala? Kaj se morajo otroci naučiti, da bi uspeli v letu 2050? Mnoge šole so se preveč osredotočile na »polnjenje glave« učencev z znanjem.

To je bilo v preteklosti res smiselno, saj so bile informacije redke. Danes pa nas le te preplavljajo. V takem svetu je še več informacij zadnja stvar, ki jo mora učitelj nuditi svojim učencem. Pomembno je razlagati in razvrščati informacije.

Osredotočiti se moramo na vse, kar bo pomembno: ustvarjalnost in timsko delo

Kitajski podjetnik Jack Ma, ustanovitelj spletne platforme Alibaba, je letos na WEF-u (World Economic Forum) v Davosu dejal: »V prihodnosti se moramo učiti stvari, ki so drugačne od tistih, ki jih lahko naredijo stroji. Pomembne so vrednote, predvsem pa neodvisno razmišljanje in timsko delo. «

Eden najbolj znanih konceptov za oblikovanje 21. stoletja razlaga podobno. Tako imenovani 4-K model ameriške organizacije »Partnerstvo za učenje 21. stoletja« predstavlja štiri osrednje kompetence: komunikacijo, ustvarjalnost, kritično razmišljanje in sodelovanje.

Danes ne vemo, kaj bo nekega dne nadomestila umetna inteligenca, zato se moramo osredotočiti na vse, kar je za človeka pomembno.

Kaj pa osnovno znanje?

Socialne in ustvarjalne sposobnosti so skupni imenovalec. Poleg socialnih veščin so pomembne tudi osebne kvalifikacije, kot so samoorganizacija in odpornost, ter niz temeljnih vrednot, kot so spoštovanje, odgovornost in lojalnost.

Še naprej bodo pomembni temelji klasičnega znanja: matematika, branje in pisanje, zgodovina, znanost, ekonomija, politika in tuji jeziki. Vendar pa se moramo zavedati, da preveč podrobno znanje postane šolski balast, ki absorbira energijo za razvoj drugih kvalitet.

Brez ocen, ampak daljši šolski čas

Kar smo zbrali v ključnih kompetencah in vsebini, ni povsem novo. Veliko je že v debelih učnih načrtih in se, odvisno od šole ali učitelja, tudi izvaja. Zato ne govorimo o nasprotnem programu današnje šole, ampak o prednostnem razvrščanju. V kateri smeri naj se šola razvija? To se ne nanaša samo na vprašanje, kaj se je treba naučiti, ampak tudi, kdaj in kako:

  • Veliko strokovnjakov predlaga daljše obvezno izobraževanje. Začelo bi se pri starosti štirih let s spodbujanjem socialnih in jezikovnih spretnosti. Zgornja raven izobraževanja naj bi trajala dlje.
  • Čas je za konec izpitov in delitev dosežkov v dobrem in slabem. Danes namreč šola s svojim sistemom ocenjevanja spodbuja povprečje.
  • Zagotavljanje nekaj ur na teden za osebni učni cilj – tudi to je nekaj, kar predlagajo nekateri strokovnjaki. Študenti morajo biti sposobni živeti svoje obsesije zunaj in znotraj šole. Otroci pa so premajhni, da bi postali aktivni sami in sledili svojim interesom.
  • Podoba učitelja kot vsevednega je zastarela. Tudi učitelji se učijo celo življenje, zato jim je treba dati več prostora. V prihodnosti bi bila vsaka šola drugačna, oblikovali pa bi jo učitelji. Letni razredi bi bili odpravljeni. Vsak otrok naj bi se s pomočjo usmerjanja učiteljev učil, kar ga najbolj zanima.

Kompetenca 1: Ustvarjalnost

  1. Kaj je vključeno?

Ustvarjalnost? To niso le lekcije za risanje, ročna dela in številke. Ustvarjalnost presega tudi glasbeni talent. To je umetnost reševanja problemov. To pomeni iznajdljivost in sposobnost razmišljanja zunaj okvirjev. Po mnenju Svetovnega gospodarskega foruma je ustvarjalnost v zelo kratkem času postala ena najpomembnejših veščin v poklicnem življenju. Ustvarjalni ljudje lahko ukinejo svoje običajne vzorce mišljenja in norm in tako dobijo nove ideje.

  1. Zakaj je pomembna?

Ustvarjalnost bo imela v prihodnosti še bolj osrednjo vlogo kot danes. To je ena od prednosti človeka pred računalnikom. Ta kompetenca je izmed vseh najpomembnejša. Je vir skoraj vseh ljudi, ki so preživeli dolgo pot v poklicnem življenju.

Današnja šola usposablja otroške algoritme, v bistvu pa smo prav vsi, človeški algoritmi. Menimo, da so linearni, vendar računalniki lahko to naredijo bolje. Zato moramo stopiti na drugo stran.

  1. Kako se lahko naučite?

Ali je mogoče učiti kreativnost ali pa je ta prirojena? Obstajajo tehnike za spodbujanje kreativnosti. Takšne tehnike so »najti problem za rešitev« ali »spremeniti perspektivo«.

Tak primer je, da učenci napišejo pesem o učni vsebini, denimo o Pitagorevem izreku. Produktivno učenje namesto receptivnega prinaša veliko več.

Drugi primer: »super napaka«. Učenci naj rešijo nalogo kar se da slabo. Ustvarjalnost pomeni napake in učenje iz njih. Toda ocene v šoli to otrokom preprečujejo. Zamisel o »super napaki« jemlje strah pred napakami in spodbuja človekovo ustvarjalnost.

Kompetenca 2: Empatija

  1. Kaj je vključeno?

Empatija je inteligenca srca in pomeni sposobnost prepoznati in razumeti misli, občutke, vrednote in namere drugih ljudi.

To je predpogoj za uspešno komunikacijo, timsko delo in reševanje sporov, pa tudi za sočutje in razumevanje invalidov ali drugih socialnih ali kulturnih okolij. Z drugimi besedami: socialna kompetenca.

  1. Zakaj je pomembna?

Empatija je osrednja kompetenca. Obstaja težnja k večjem individualizmu, sebičnosti in kratkoročnemu razmišljanju. V prihodnosti morajo biti ljudje pripravljeni na odzivanje na ljudi z različnimi vrednotami in kulturnimi ozadji.

Socialne veščine so stokrat pomembnejše kot karkoli drugega. Kasneje pa imajo eksistencialni učinek. Vse, kar krepi prijateljstvo, je v času atomizirane družbe zelo pomembno.

  1. Kako se lahko naučite?

Ali se je mogoče naučiti empatije? Lahko jih vsaj promovirate. Že danes obstajajo šole, ki izvajajo skupno telesno vzgojo z invalidnim razredom. V zadnjem letu mladi v nekaterih šolah izvajajo socialne projekte, na primer popoldansko igro v domu za upokojence.

Zaposlovanje invalidov, kot razrednih pomočnikov, spodbuja razumevanje ljudi, ki so drugačni. Vsak učenec bi moral na primer eno leto po šoli nadaljevati socialni projekt. To bi pripeljalo do resnične zrelosti otrok.

Otroci bi morali trenirati kulturo razprav. Naučiti se morajo voditi pogovor. To je odnos, ki v bistvu predvideva, da ima lahko tudi druga oseba prav in da niste vi vedno v središču pozornosti.

Kompetenca 3: Samozavest

  1. Kaj je vključeno?

Najpomembnejša bo sposobnost obvladovanja sprememb ob ohranjanju duševnega ravnovesja. Za življenje prihodnosti bodo značilni pretresi. Stara zanesljivost izgine. Poklic se redno spreminja, kar je stresno.

Samo-pozornost je kompetentnost, da se ne izgubimo v procesu: opuščanje znanega, sprejemanje novih stvari in urejanje samega sebe. Ti vključujejo: samozavest, samorefleksijo in samodisciplino, obvladovanje pritiska in stresa ter odpornosti in sposobnost reševanja kriz.

  1. Zakaj je pomembna?

Ljudje, ki niso fizično in psihično stabilni, niso učinkoviti. Namreč, tudi samospoštovanje je eden izmed ekonomskih dejavnikov.

V prihodnosti bodo ljudje manj delali na osrednjih delovnih mestih kot na mobilnih in samoorganiziranih. Bolj kot kdaj koli prej bo pomembno to, kako se organizirati in se ne preobremenjevati.

Da bi se lahko držali zahtevne naloge, je potrebna samo-pozornost. Morate vedeti, pod kakšnimi pogoji imate najboljše ideje in kaj morate storiti, če boste obtičali v težavi.

  1. Kako se lahko naučite?

Vprašanje »kdo sem in kaj hočem?« postane bolj pomembno, kot prej. Toda kako se naučiš poslušati samega sebe? Obstaja stara in še vedno učinkovita metoda: pisanje dnevnika v šoli. Deset minut na dan mora biti rezervirano za razmišljanje in zapisovanje o sebi.

Učitelj ne prebere dnevnikov, temveč dodeli teme ter daje napotke, kot je na primer: Kaj si želite od današnjega dneva? Nato preberite svoj opis ponovno jutri.

Vzpostavljanje samozavesti je v mnogih šolah že danes problem. Metoda »toplega tuširanja« ne samo, da krepi kohezijo, ampak tudi samospoštovanje otrok. Pri tem si učenci med seboj pišejo ali povejo, kaj jim je všeč in kakšne so njihove pozitivne lastnosti.

Praktične veščine za samoregulacijo, kot je samoorganizirano učenje, se danes sicer  že uporabljajo v mnogih šolah.

Kompetenca 4: Mrežno razmišljanje

  1. Kaj je vključeno?

Mrežno razmišljanje zajema samostojno razmišljanje, kritično razmišljanje ter ozaveščanje o globalnem razvoju in odnosih.

Politično mišljenje je dojemanje ekstremističnih ali avtoritarnih teženj. To vključuje ravnanje z informacijami in ločevanje mnenj in dejstev.

Prav tako je treba spodbujati občutek družbene odgovornosti. Radovednost in celovit pogled na svet morata ostati aktivna.

  1. Zakaj je pomembno?

Moramo se naučiti videti svet, kakršen je v resnici in ne kakršnega bi si želeli. Otroci se danes ne morejo naučiti dovolj, da bi utegnili in razvrstili znanje ter mnenja. Razmišljanje bo v prihodnosti v središču pozornosti šole.

  1. Kako se lahko naučite?

Kritično, mrežno razmišljanje teče povsod, vendar ga je treba tudi posebej spodbujati. Na primer, z več razpravami. Soočenje s stališči in argumenti, ki lahko postanejo politični, ima v šoli premajhno težo. Spori o vsebini so najboljši protistrup za radikalizacijo na internetu.

Mrežno razmišljanje in globalna zavest – najboljši način za učenje. Izmenjava študentov po kontinentih že obstaja. Dober primer je tudi Erasmus +. Program vseživljenjskega učenja, ki se je začel izvajati 1. Januarja 2014 in je s tem nadomestil številne druge prejšnje programe, ki so se izvajali prej (Erasmus, Leonardo da Vinci, Grundtvig, Mladi v akciji…). Učna mobilnost posameznikov zajema mednarodno izmenjavo, ki lahko traja od 3 do12 mesecev ter usposabljanje (prakso), ki lahko traja od 2-12 mesecev. Namenjena je študentom, ne glede na starost.

Morate se oddaljiti od ideje, da ste vseved. Predvsem je pomembno, da učitelji ne smejo širiti ideologije ali posebne podobe človeka. Ideologije je treba obravnavati kot variante možnega odnosa.

Kompetenca 5: Narava in podnebje

  1. Kaj je vključeno?

Globalno segrevanje presega geografske, fizikalne in biološke vidike. Vendar to področje pristojnosti zajema ne le znanje, temveč tudi naravne izkušnje, dobro počutje živali, poraba in kako uporabljati naše vire.

  1. Zakaj je pomembno?

Ne bi bilo prav, da se odnos z naravo popolnoma prenese na starše. Tudi šola bi namreč morala prispevati k temu, da jo otrok kar najbolje razume.

  1. Kako se lahko naučite?

Mnogi ljudje v našem »Svetu za izobraževanje« se strinjajo o tem, kako bi bilo treba posredovati to vsebino v praksi. Vsakdo bi moral preživeti nekaj dni na prostem brez elektrike. Postavitev zatočišča, iskanje hrane, kuhanje ali pečenje nad odprtim ognjem in podobno, bi morali izkusiti vsi. Spoznanje, kako je skrbeti zase ali nekaj dni živeti z naravo, je neprecenljivo.

Kompetenca 6: Digitalno življenje

  1. Kaj je vključeno?

Tema je vseprisotna: interakcija z umetno inteligenco, priložnosti in tveganja digitalizacije ter ravnanje z elektronskimi podatki. Podatkovna pismenost vključuje tudi sposobnost analiziranja podatkov in statistike ter osnovnih znanj kodiranja in programiranja.

  1. Zakaj je pomembno?

Gre za učenje o tem, kako pride do digitalizacije. Potrebno je osnovno razumevanje delovanja tako imenovanih inteligentnih strojev, da bi jih razumno in etično uporabljali.

Otroci se učijo uporabe opreme sami, vendar morajo razumeti, kaj digitalizacija kulturno omogoča. Nikoli prej ni bilo toliko materialnih možnosti, kot jih imamo danes. Zaposlitve v hierarhični strukturi s storitvami po predpisih ne bodo več obstajale. Tukaj morajo otroci najti svojo pot.

  1. Kako se lahko naučite?

Otroci in mladostniki verjetno bolje kot odrasli vedo, kako uporabljati digitalne naprave. Ker so tablični računalniki postali tako razširjeni po svetu, se je začela nova razprava o tem, ali naj se šolski sistemi prilagodijo in preklopijo iz tiskanih učbenikov v digitalne učbenike (e-učbenike) na tabličnih računalnikih. Mobilni telefon je odličen informacijski rele, vendar je v učilnicah še vedno prepovedan. Šola je danes najbolj neumesten, anti-tehnološki kraj, kar je nujno potrebno spremeniti.

Učenci pa se morajo naučiti, kaj lahko naredijo bolje kot stroji. Da bi spoznali meje strojev, je najbolje, da jih programirate sami. Dovolite študentom, da napišejo računalniški program denimo za prilagoditev časa učne ure, ki ga označi zvonec, ko se opravi določeno delo v razredu. Tako lahko spoznamo sposobnosti učencev in umetne inteligence.

Izraz »programiranje« je pretirano zastrašujoč. V prihodnosti, bi morali vsi to znanje osvojiti že kaj hitro v šoli, ter tako spremeniti dejstvo, da so ljudje po večini le uporabniki tehnologije.

Programiranje je pomembno, ker temelji na sposobnosti logičnega razmišljanja, ki pa je za otroka oziroma človeka na splošno, zelo pomembna.

Slovenija v zaostanku z digitalizacijo šol

Na Fletcher School z ameriške univerze Tufts že od leta 2008 spremljajo indeks digitalizacije na ravni držav (Digital Evolution Index – DEI). Slovenija se je glede na trenutno stanje digitalizacije uvrstila na 28. mesto, glede na napredek pa šele na 38. mesto oziroma med države, ki počasi nazadujejo. Na razvoj digitalizacije ima največji vpliv izobraževanje. Da naš šolski sistem ne posveča dovolj pozornosti digitalni pismenosti, se žal zaveda premalo poslancev.

Gre za osnovna znanja uporabe digitalne tehnologije, ki bi jih morali pridobiti že osnovnošolci, vendar še danes naletimo na študente, ki teh znanj nimajo.

Marko Vidrih

 

PUSTITE KOMENTAR