Kdaj človek odraste?

352

Partnerji, otroci, poklic – na »velika vprašanja« se običajno odgovarja do 35. leta starosti. Poglejmo kaj kažejo študije.

V današnjem »hitrem svetu« delamo na vseh stvareh hkrati: partner, otroci, služba, hiša in tako naprej. Vse je novo, vse je treba nekako uskladiti. Toda kaj se zgodi po tem? Kaj se zgodi med 35. in 59. letom starosti? Ali v tej fazi razmišljamo o upokojitvi, ki jo je mogoče načrtovati? Ta faza se imenuje srednja odraslost in je bila doslej dokaj slabo raziskana.

Že vrsto let je po svetu osrednja tema družinske politike: družine z dojenčki ali predšolskimi otroki. Problem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je še posebej pomemben za ljudi v starosti od 25 do 35 let. Faza srednje odraslosti se odraža v različnih političnih ukrepih, vendar pa je tudi ta faza življenja podvržena močnemu socialnemu vplivu –  spremembi.

Družina ni vaše podjetje

Nadležna vprašanja o načrtovanju družine. Iz »Ali ste noseči?« do »Ali sploh ne želite otrok?« in »O joj, dvojčki – so spočeti naravno?«: taka vprašanja niso majhna tema pogovora.

Evropejec je v povprečju star 41,2 leta, Evropejka pa 44,1 leta. Imata srednješolsko izobrazbo, zaposlena sta za poln delovni čas. Evropejci delajo 42,3 ure na teden, njihove sodelavke pa 40 ur. Od teh so tudi bolje plačani, saj na uro povprečen Evropejec zasluži 16,8 evra, njegova kolegica pa 13,8 evra. Povprečni Evropejci živijo v hiši oziroma lastniškem bivališču in vsak dan uporabljajo internet. Vsaj enkrat na leto se odpravijo na počitnice.

Študija KAS-a (Konrad-Adenauer-Stiftung) razkriva, kaj se lahko zgodi v razponu srednje odraslosti: razveza, ponovna poroka, eno starševstvo, večji otroci – večje skrbi, skrb za družinske člane. Za sredino življenja obstaja natančna opredelitev: ob predpostavki, da je povprečna pričakovana življenjska doba v zahodnih industrijskih državah 82 let, je sredina življenja dosežena pri 41 letih.

Večina moških in žensk v tej starosti, po podatkih iz študije, ki jo je sestavil Norbert Schneider, vodja Zveznega inštituta za raziskave prebivalstva (BiB), ustanovi skupno gospodinjstvo s partnerjem, nastane družina in morda že zakonska zveza. V starosti 35 let večina ljudi živi v predanem odnosu, rodi se tudi zadnji otrok. Najmlajši otrok pa je dosegel osnovno šolo.

Ampak Schneider je opazil, da je, ko se poslovite od »normalne (primarne) družine«, čas, da se poslovite od ideje o »normalnem življenju«. To velja za leta med 35. in 59. Starost se razlikuje glede na preživeto otroštvo moških in žensk, pa tudi od odnosa staršev do otrok. Prav tako ima izobraževanje močnejši vpliv na življenjski slog v tem življenjskem obdobju. Visoka izobrazbe pri moških je bolj povezana z življenjem v družini z otroki, vendar pa ženske z visoko izobrazbo pogosteje ostanejo brez otrok in živijo brez stabilnega partnerja, ko se starajo.

Starost mater

V letu 2016 so bile ženske ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 29,6 let, ob rojstvu tretjega otroka pa 33 let. Ko so ženske stare 35 let, jih 69 odstotkov še vedno živi z vsemi otroki pod eno streho. Ko se zadnji otrok odseli od doma (osamosvoji) so moški v povprečju stari 60 let, ženske pa niso starejše od 55 let.

Ko se otrok odseli

Sprva je bila »prazna faza gnezda« razumljena kot čas krize za matere. Vendar pa študija navaja ugotovitve raziskav iz leta 1996, po katerih je odselitev otrok, če sploh, problem le za gospodinje, ki niso zaposlene in se zato borijo za svoje življenje. Raziskovalci pa medtem menijo, da je osamosvojitev bolj pozitivna, in sicer kot ambivalenten proces za matere in očete – z novo svobodo, drugačnim odnosom, pa tudi z občutkom žalosti. Kljub dolgoletni poroki, to še vedno ostaja občutljivo obdobje za razvez zakonske zveze: Če je gnezdo prazno, se poveča tveganje ločevanja staršev.

Stanovanjske razmere

Čeprav se manj žensk poroči, v srednji fazi še vedno prevladuje model življenja »zakonski par z otroki«: to je še vedno 40 odstotkov prebivalstva v Evropi. V primerjavi s podatki iz leta 1996 so se povečali deleži staršev samohranilcev in predvsem posameznikov. Ženske so v tej fazi življenja bolj verjetno poročene kot moški, vendar pa so tudi bolj verjetno samohranilke. Samohranilka ne pomeni nujno, da oseba v gospodinjstvu živi sama. Lahko živi tudi v skupnem stanovanju ali v večgeneracijskem gospodinjstvu. 80 odstotkov samskih ljudi, starih od 35 do 59 let, je leta 2016 dejansko živelo v enočlanskem gospodinjstvu. Med moškimi je eden od štirih, ki živi brez partnerja in otroka, pri ženskah pa vsaka šesta.

Vzhod in zahod

Na zahodu pri 60 odstotkih parov, moški služi s polnim delovnim časom, žena pa dela večinoma krajši delovni čas – tudi med srednjo odraslostjo. Matere, ki živijo v partnerstvu, prispevajo približno tretjino neto dohodka v skupno gospodinjstvo. Na vzhodu, v novih zveznih deželah s 75 odstotki, prevlada model z dvema polno zaposlenima partnerjema. Po mnenju raziskovalcev se je v zadnjih 20 letih malo spremenilo v delitvi dela na vzhodu in zahodu, tako v službi, kot tudi doma.

Porazdelitev nalog

Na začetku zakonske zveze skoraj polovica (46 odstotkov) parov udejstvuje delitvi delovnih nalog v gospodinjstvu. Po osmih letih zakonske zveze tako ostane le še pri 22 odstotkih parov. Približno dve tretjini družinskega dela, vključno z gospodinjstvom in varstvom otrok, opravljajo ženske v srednji fazi svojega življenja. Enako velja za skrb za sorodnike preko parov: Tu je na začetku 70 odstotkov žensk in le 30 odstotkov moških.

Zadovoljstvo

Kako zadovoljni ljudje s svojim življenjem spreminjajo, ko se starajo? Med 15 in 20 leti je zadovoljstvo večinoma visoko. Nato se zadovoljstvo s starostjo postopoma zmanjšuje, do starosti med 45 in 55 let, nato pa se ponovno povečuje do starosti 70 let. Mladi in upokojenci tik pred in po upokojitvi so še posebej zadovoljni, medtem ko so ljudje, starejši od 40 do 45 let in ljudje, starejši od 80 let, v povprečju najbolj nezadovoljni. V srednjih fazah življenja je razočaranje včasih zelo visoko, ljudje se vrnejo k nedoseženim ciljem, neizpolnjenim nalogam in podobno. Nekateri se počutijo ujeti v dolgoročne odločitve, ki so jih sprejeli v zgodnjih letih. Delo, partnerstvo, otroci, vse se lahko ujame. V empiričnih raziskavah sreče je ta raven zadovoljstva znana kot kriza srednjih let. Vemo pa tudi, da starejši, ko postajamo, bolj otročje postaja naše obnašanje.

Kdaj torej zares odrastemo?

Marko Vidrih

PUSTITE KOMENTAR