Ukrepi skupne kmetijske politike 2019

450

S koncem februarja se je začela subvencijska kampanja oddaje zbirnih vlog za leto 2019. Bolj natančno je razpis izšel 25. februarja, lastniki kmetij pa bodo svoje vloge lahko vložili do 6. maja 2019.

Kmetijstvo ima kot panoga zelo pomembno osnovno nalogo: preskrbeti prebivalstvo s kakovostno hrano. Poleg tega pozitivno učinkuje na razvoj podeželja, ohranja kulturno krajino, poseljenost in ustvarja nova delovna mesta. Skupna evropska kmetijska politika ravno zaradi teh razlogov usmerja vedno več pozornosti in evropskega denarja za razvoj kmetijstva in podeželja.

Od kje sploh denar za kmete in zakaj bi ga potrebovali?

Ekonomsko stabilen prihodek se povsod v kmetijstvu, predvsem v Sloveniji, težko doseže, saj je kmetijstvo panoga, ki je v največji meri odvisna od narave same.

Ideja skupne kmetijske politike je zagotoviti stabilen in enoten kmetijski trg na območju EU, da se omogoči prehranska varnost in prepreči posledice konkurence med državami članicami. Tudi v Sloveniji se izvajajo ukrepi, ki pripomorejo k temu, da se preko plačil zagotovi stabilna in pravična cena kmetijskih izdelkov ter da si morebitne izpade prihodka kmetje delno lahko pokrijejo z ukrepi kmetijske politike.

Trenutno je kot skupni programski dokument RS in Evropske komisije aktualen ukrep Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020). Pomeni podlago za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Program razvoja podeželja 2014-2020 odraža državne prednostne naloge, ki jih je RS opredelila na podlagi analize stanja v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu, pa tudi povezanosti teh gospodarskih panog z drugimi področji delovanja na celotnem ozemlju RS. Finančni okvir sredstev, ki so v obliki neposrednih plačil namenjena kmetom, ustvarjata skupaj RS in EU. Finančno se tu gre v tem programskem obdobju dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU.

Preko svojih 19 ukrepov se PRP 2014-2020 dotika tematik s področja prenosa znanja in dejavnosti informiranja, služb za svetovanje, shem kakovosti za kmetijske proizvode in živila, naložb v osnovna sredstva, razvoj kmetij in podjetij, obnovo vasi na podeželskih območjih, naložb v razvoj gozdnih območij, ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev, kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP), ekološkega kmetovanja (EK), plačil območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD), dobrobiti živali (DŽ), sodelovanja in podpore za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER.

Komu so denarna sredstva pravzaprav namenjena?

Sredstva so namenjena le fizičnim osebam, pravnim osebam, agrarnim skupnostim ali pašnim skupnostim, ki so za svoje kmetijsko gospodarstvo (KMG) odgovorne za izvajanje kmetijske dejavnosti in ki vse prijavljene kmetijske površine upravljajo v svojo korist oziroma korist KMG.

Vlogo morajo oddati vsi upravičenci, ki želijo v 2019 uveljavljati katerikoli ukrep kmetijske politike, so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti, dajejo v promet živinska gnojila, so zavezanci za prijavo površin posebnih kultur, bodo postali člani organizacije proizvajalcev v sektorjih zelenjava, oljčno olje in namizne oljke ter hmelj, bodo postali člani skupin proizvajalcev za skupno trženje, so zavezanci za oddajo zbirnih vlog v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali so vključeni v petletne obveznosti (ukrep KOPOP in EK).

Za kaj točno se v letu 2019 podeljuje sredstva? 

Letos so možni novi vstopi v naslednje operacije: reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, posebni traviščni habitati, traviščni habitati metuljev, habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, steljniki, vodni viri, ohranjanje habitatov strmih travnikov, grbinasti travniki, reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, planinska paša, visokodebelni travniški sadovnjaki, ohranjanje mejic in ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija.

Na kaj morajo biti še posebej pozorni kmetje, ki se bodo prijavljali v teh 71 dneh, kolikor imajo časa za oddajo zbirnih vlog?

V letu 2019 naprej ne bo več izjeme »enega prašiča«.

Do sedaj je namreč veljalo, da se takim kmetijskim gospodarstvom ni potrebno registrirati KMG-ja. Tako se mora vsak lastnik prašiča vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali in registrirati KMG.

Z objavo razpisa že velja nova razmejitev območij z omejenimi možnostmi. Kot piše ARSKTRP, so po novi razmejitvi vsa dosedanja OMD območja ohranila ta status in upravičenost do plačil, na novo pa je v OMD vključenih 4.250 ha GERK-ov, ki bodo od letošnjega leta dalje upravičena do OMD plačil.

Vsak, ki se želi vključiti v ukrep KOPOP,  se mora udeležiti obveznih predhodnih ali rednih usposabljanj, obvezno pa je tudi, da vsi upravičenci do sredstev iz naslova KOPOP, OMD in DŽ označijo vir sofinanciranja na poslovni spletni strani, v kolikor jo imajo.

Zelo skrbno se morajo upravičenci držati posameznih rokov. Rok za oddajo zbirne vloge je od 25. februarja do vključno 6. maja 2019.

Sicer je s strani ARSKTRP opredeljen tudi zamudni rok, ki traja od 7. maja do vključno 31. maja 2019, vendar se zamudnikom izplačila znižajo za nekaj procentov. Upravičenci, ki pa bodo oddajali zahtevek za operacijo DŽ– drobnica, morajo vlogo vložiti najpozneje do vključno 3. maja 2019, zamudni rok za to operacijo pa ne velja.

So kmetom namenjene samo »nagrade« ali tudi kazni? Kmetje se ob pravilnem delovanju lahko izognejo sankcijam.

Te jih čakajo v primeru, da se predhodna oz. redna usposabljanja glede ukrepa KOPOP ne opravijo v predpisanih rokih, če se istega ukrepa ne izvaja s predpisanimi pogoji, če se ne vodi vseh predpisanih evidenc, na KMG-ju ne hrani vseh računov o nakupu gnojil, FFS, semen/sadik avtohtonih in tradicionalnih sort, deklaracij ter izjav o strojnih storitvah in če se ob izdelavi programa aktivnosti ne predloži  svetovalcu na vpogled podatkov o gnojilnem načrtu, izdelanem na podlagi analize tal.

Obetajo se tudi sankcije v obliki znižanja plačil pri vseh ukrepih, v kolikor bo prišlo do  nepravilnosti v zvezi z identifikacijo in registracijo živali.

Kmetje se v zadnjih letih veliko pritožujejo nad potekom podeljevanja sredstev. Ta so namreč vedno bolj usmerjena v sonaravne kmetijske prakse, kar pomeni, da kmet kot nagrado za skrbništvo okolja prejme plačilo za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev. Veliko se jih sploh ne odloča za kakršnokoli kandidiranje za plačila, saj so enostavno žrtve zanje previsoke glede na plačilo, ki ga na koncu prejmejo.

Pa vendar, ukrepi skupne kmetijske politike so le namenjeni tistim kmetijskim gospodarstvom, ki s svojim delovanjem prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti, krajine ter varovanju vodnih virov. S tako uporabo kmetijskih praks se omogoča varovanje in izboljšanje okolja in prilagajanje podnebnim spremembam. Finančno pomoč si torej kmetje, ki na slovensko podeželje vplivajo tako, da bo še naprej ostalo urejeno, biotsko pestro in privlačno tako za domačine kot turistične obiskovalce, resnično zaslužijo.

Pa bo spodbuda (finančno) dovolj visoka, da se bodo kmetje več podajali v razpise subvencij?

Andreja Grobiša

PUSTITE KOMENTAR