Mama, to je zate…

855

Danes je materinski dan. Je danes le še ena priložnost, da nas trgovski centri premamijo v nakupe, ki jih naše mame nujno ne potrebujejo, ali je danes še ena priložnost, da se spomnimo na svoje mame, ki jo bomo spet, najverjetneje zamudili?

Zakaj je materinski dan ravno danes? Pri nas je za ta poseben dan mam rezerviran 25. marec, na dan Marijinega oznanjenja. Drugod po svetu se ta dan razlikuje lahko po datumu in razlogu zakaj se ga je začelo praznovati ravno na tisti dan. Materinski dan je praznik, ko naj bi pomislili na svoje mame ali ženske, ki so vlogo mam prevzele. Hranile so nas, skrbele, nas učile leteti, pobrale s tal in nam sistem letenja pokazale še enkrat. Ravno zaradi tega, ker so tako dobre v materinstvu, jih kmalu ne potrebujemo več. Naučile so nas življenja in sedaj smo veseli, da skoraj vse zmoremo sami.

Materinstvo je namreč odločitev. Odločitev mam, da bodo s svojim telesom in značajem svetu podarile življenje. To življenje je večina mam skozi svoj obstoj poskušalo po svojih najboljših močeh oblikovati v posameznike, ki peljemo naprej ta svet. Taka odločitev je pravzaprav kriva, da vsak od nas obstaja in išče svoj prostor pod soncem.

Zakaj bi moral biti materinski dan tako poseben dan? Zanje bi ja morali biti hvaležni vsak dan v letu. Prezaposleni smo s svojim svetom – tem, v katerem ni mam. Ni prostora zanje, dokler nam nekako ne pridejo prav. Recimo, ko pozabimo, na koliko stopinj lahko operemo službeno srajco, ko nam kruh ne vzhaja in bi radi od mame »google odgovor« zakaj se nam je ta ponesrečil, ko jo rabimo, da nam priskrbi tisti dober recept peciva, ki bi ga rade spekle, da se izkažemo pred taščo ali da nam nabere dobrote z domačega vrta, pelje vnuka v glasbeno šolo in vnukinjo na športni dan.

Ena roža ne pomaga vedno, škodi pa še manj.

Na materinski dan nas spomnijo kot otroke vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice v podaljšanem bivanju in kmalu v srednji šoli pozabimo na ta praznik. Zanimivo, da kot mlajši veliko bolj razumemo pomen tega dne. Ni nam bilo težko nabrati rožic, napisati kartice s polomljeno pisavo, kjer so bili Pavčkove pesmice o mamah. Težje jih je poklicati sedaj, ko smo odrasli. Večkrat se verjetno vprašamo, kaj pa bo tista roža zanjo, saj jih ima tako preveč. Zakaj bi ta dan njej nekaj pomenil, saj je le še en dan v letu. No, verjetno ni mame, ki ne bo vesela kakršnekoli iskrene pozornosti, ki bi ji nakazala, da jo imamo radi in nanjo mislimo.

Pokažimo ljubezen do svojih mam z dejanji, dokler še lahko. Prišel bo čas, ko si bomo samo želeli, da bi lahko čas zavrteli nazaj.

Zakaj se pogosto zavemo dobrih stvari okoli nas prepozno? Recimo, ko ljudje odidejo iz naših življenj? Verjetno je to zato, ker nimamo več možnosti zavrteti trenutkov nazaj, ko so še bili poleg nas. Odlašamo v nedogled, dokler možnosti ne zmanjka. Mogoče je res materinski dan vedno bolj skomercializiran praznik, poln akcij in popustov, a saj ni vse v darilih. Pozornost je lahko obisk naših mam v domih za ostarele, jutranja kava, priprava kosila namesto njih, obisk njenega priljubljenega nakupovalnega centra, »štihanje« vrta, razvajanje v zdravilišču ali sprehod na njen najljubši hrib z domačimi štruklji. Majhne stvari, ki jih naredimo, lahko presežejo kupno moč milijonarja, pa naj se te besede še tako oguljeno slišijo.

Tako bi morali sicer ravnati do vseh svojih bližnjih, ki jih imamo radi, pa vendar – naj bo danes njihov dan, materinski dan.

»Zatorej, mama – hvala ti! Hvala za vso ljubezen in skrb. V vseh teh letih odkar te imam, vsa pozornost, ki jo namenjaš meni, ko sem blizu tebe in ko sem daleč stran, ne ostane neopažena. Premalokrat ti povem, koliko mi pomeniš in kako izgubljena bi bila brez tebe. Hvaležna sem, da te imam tako, kot si. Pa četudi te prevečkrat jemljem za samoumevno in me tvoji nasveti jezijo. Vem, da mi hočeš samo dobro in vedi, da nočem, da bi se sama začela tega zavedati prepozno. Cenim te zdaj, v tem trenutku. Prosim, ne pozabi tega.«

Andreja Grobiša

 

PUSTITE KOMENTAR