Ob Svetovnem dnevu svobode tiska se postavlja vprašanje o svobodi tiska

270

Od leta 1993, ko je Generalna skupščina Združenih narodov 3. maj razglasila za Svetovni dan svobode tiska, je ta dan rezerviran za praznovanje načel svobode tiska, pa tudi za zaščito novinarjev pred napadi in za spomin na tiste, ki so trpeli zaradi svoje zavezanosti prostemu pretoku idej z besedo in podobo.

Po podatkih Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) je bilo lani med njihovim delom ubitih vsaj 95 novinarjev. Število smrtnih žrtev je višje kot leta 2017, vendar ne tako visoko kot v preteklih letih, ko so divjali spori v Iraku in Siriji. Največ zabeleženih umorov v medijih je bilo leta 2006 – 155. Te številke vključujejo vsakogar, ki dela v določeni meri za medijsko organizacijo.

V Press Emblem Campaign PEC so letos z zadovoljstvom ugotovili zmanjšanje števila doslej ubitih novinarjev v istem obdobju lani.

PEC je ob svetovnem dnevu svobode tiska navedel 56-odstotno zmanjšanje, ki je od 1. januarja do 30. aprila zabeležilo 20 žrtev v 12 državah, v primerjavi s 46 v enakem obdobju lani. Ta številka je najnižja od leta 2006.

Generalni sekretar PEC, Blaise Lempen je opazil, da je k temu zmanjšanju prispevala manjša intenzivnost konfliktov v Siriji in Iraku. Poleg tega je nenehno vključevanje vlad, združenj in civilne družbe v korist varnosti novinarjev zagotovo prineslo pozitivne učinke. Res je tudi, da se druga sredstva uporabljajo za nevtralizacijo novinarjev.

Stanje je še vedno sovražno v Mehiki s šestimi novinarji, ki so bili ubiti in Afganistanom s štirimi ubitimi, od začetka leta 2019.

Po en novinar je bil ubit v naslednjih državah: Gani, Hondurasu, Indiji, Iraku, Severni Irski, Keniji, Libiji, Pakistanu, Filipinih in Jemnu.

Smrt novinarjev in medijskih delavcev

Vir: Mednarodna zveza novinarjev (IFJ).

Smrt uglednega Saudovega novinarja Jamala Khashoggija leta 2018, je pritegnila svetovno pozornost. Bil je umorjen oktobra lani, ko je odšel v generalni konzulat v Turčiji. To je sprožilo diplomatsko krizo med državama in mednarodno obsodbo.

Prejšnji mesec v Veliki Britaniji je novinarka Lyra McKee umrla na ulicah Londonderryja, medtem, ko je poročala o izbruhih nemirov.

Disidentska paravojna skupina Severne Irske je prevzela odgovornost za izvedeno.

Kje je najbolj nevarno?

Vir: Mednarodna zveza novinarjev (IFJ).

Afganistan ostaja ena najbolj smrtonosnih držav za novinarje, saj je lani umrlo 16 ljudi.

Devet afganistanskih novinarjev je umrlo v enem samem incidentu v glavnem mestu Kabul, potem ko so odšli na mesto bombnega napada, da bi poročali o tem, kaj se je zgodilo.

Naraščajoča nestrpnost do poročanja, populizem in korupcija ter kriminal so zdaj pomembni dejavniki, poudarja IFJ.

Kje so bili novinarji zaprti?

Vir: Odbor za zaščito novinarjev (CPJ).

Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) vsako leto na začetku decembra objavi, koliko  novinarjev je v zaporih. Ta številka vključuje vsakogar, ki dela kot novinar, zaprt zaradi dejavnosti, povezanih z njihovim delom.

Države z največjim številom zaprtih novinarjev v letu 2018 so bile:

Turčija 68
Kitajska 47
Egipt 25
Saudska Arabija 16

Mediji in demokracija

ZN letos poudarjajo ključno vlogo svobodnega tiska za demokracijo, zlasti med volitvami.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v izjavi dejal, da »nobena demokracija ni popolna brez dostopa do preglednih in zanesljivih informacij.«

Courtney Radsch, iz Odbora za zaščito novinarjev, pravi, da je retorika proti tisku postala endemična v številnih državah, zlasti na Filipinih in ZDA.

Verjame, da so socialni mediji in internet dodali vprašanja, s katerimi se soočajo novinarji.

»Spletno nadlegovanje in njegove resnične grožnje novinarjem, zlasti ženskam, je povečalo že tako zahtevno okolje,« pravi.

Skupina Reporters Without Borders (RSF) je v svojem svetovnem indeksu svobode tiska letos opisala razmere v ZDA kot »problematične«.

»Ameriški novinarji še nikoli niso bili podvrženi tolikšnim smrtnim grožnjam ali se bili tako pogosto obrnili na zasebna podjetja za zaščito.«

ZDA so letos padle na lestvici RSF za svobodo tiska, prav tako pa tudi druge dve veliki demokraciji, Indija in Brazilija. Poročilo dodaja, da se je svoboda tiska znižala tudi v drugih državah, ki so imele že tako slabše rezultate glede svobode tiska – Venezuela, Rusija in Kitajska.

Slovenija se sicer na lestvici medijske svobode, ki jo vsako leto objavijo Novinarji brez meja, med 195 državami uvršča na 34. mesto – od lani je zdrsnila za dve mesti. Tako je uvrščena med države, ki imajo svobodne medije. Med članicami Evropske unije pa si deli 17.-20. mesto.

Socialni mediji in »Fake News«

Opaža se vse večja zaskrbljenost zaradi uporabe socialnih medijev za širjenje informacij, ki ne morejo prestati preizkusa nadzora. Spomnimo se, da je lani posebni poročevalec Združenih narodov za svobodo mnenja in izražanja skupaj s številnimi drugimi organizacijami sprejel skupno stališče o tem najpomembnejšem vprašanju.

»Fake News« ali »Lažne novice«, so se pojavile kot globalno zaskrbljujoče in obstaja tveganje, da bi prizadevanja za boj proti njim vodila do cenzure, zatiranja kritičnega mišljenja in drugih pristopov, ki so v nasprotju z zakonodajo o človekovih pravicah.

Ta skrb je danes še večja, saj je svet opazil eksponentno rast uporabe družbenih medijev. Objavljeni podatki kažejo, da so socialni mediji po vsem svetu letos dosegli 3,4 milijarde ljudi – kar je 9 odstotkov več kot lani.

Kot mediji moramo priznati, da smo dolžni zagotoviti, da ostajamo zvesti načelom stroke, da javnosti zagotovimo točne in uravnotežene informacije. In, ko se zmotimo, je naša dolžnost zagotoviti odškodnino. Dejstvo pa je, da potrebujemo svobodo govora/poročanja oziroma tiska. Pravica do svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica!

Marko Vidrih

PUSTITE KOMENTAR