Električni avtobusi: posamezniki in podjetja, zaradi lastnih koristi zavirajo prehod v trajnostno družbo

236

Dejstvo je, da električna vozila obljubljajo čistejšo in do okolja prijaznejšo mobilnost, predvsem v mestih. A pot do njene zadovoljive uresničitve je dolga. Kot smo že poročali, Slovenija o poti še razmišlja, cilj pa je še neviden.

Električni avtomobili so prihodnost energetsko učinkovite mobilnosti. Spremembe na tem področju so nujne, če želi Slovenija postati država, ki bo čedalje manj odvisna od fosilnih goriv.

Današnji mladi so gradniki nove mobilnosti. Zanje avtomobil ni statusni simbol, niso navezani nanj, mnogim celo za vozniški izpit ni mar. Niso zaspali v coni udobja, navdušujejo se namreč za delitev ali souporabo prometnih sredstev.

Podobno kot v svetu je tudi pri nas pričakovati, da se bo poraba energije povečevala. Take so projekcije in s tem pravzaprav ni nič narobe. Bistvo je namreč, da je porabljena energija čista.

Zgolj prehod na elektriko v osebnih vozilih ne bo dovolj, spodbuditi bo treba prehod na kolektivni oziroma javni prevoz.

Ker smo hoteli izvedeti kaj bo država naredila v tej smeri smo se obrnili na Ministrstvo za infrastrukturo (MZI). Zanimalo nas je:

Smisel javnega prevoza nenazadnje ni le v tem, da je cenejša, ampak tudi udobnejša in »čistejša« rešitev. Kaj menite o tem? 

»Strinjamo se, zato sta Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji in na njej temelječi Akcijski program (trenutno v usklajevanju) usmerjena v spodbujanje čistejših tehnologij (elektrika, plin, hibridi) javnega prevoza, zlasti v cestnem prometu. Iz sredstev Sklada za podnebne spremembe je zato v letu 2019 namenjenih 10 milijonov evrov za sofinanciranje avtobusov na električni pogon oziroma na vodikove gorivne celice.«

Kdaj lahko v Sloveniji (vsaj v večjih mestih) pričakujemo prehod na električne avtobuse oziroma zakaj jih še nimamo? 

»Elektrifikacija javnega potniškega prometa v mestih zahteva ustrezne analize, priprave in iskanje poslovnih in finančnih modelov. Električni avtobusi so še vedno bistveno dražji od tradicionalnih pogonskih tehnologij, čeprav gredo trendi v zniževanje cen. Poleg tega so potrebne znatne naložbe v polnilno infrastrukturo, ki trenutno ne obstaja. Zato smo na MZI v omenjenem Akcijskem programu s sredstvi za izvedbo Dogovora za razvoj regij predvideli sredstva (6,5 mio evrov) za izvedbo pilotnih projektov elektrifikacije posameznih linij. To nam bo pomagalo pridobiti ustrezno znanje in izkušnje za nadaljnji razvoj elektrifikacije.«

Ali menite, da se e-mobilnost v Sloveniji razvija v pravo smer?

»Elektromobilnost je v Sloveniji, tako kot v drugih primerljivih državah EU, v začetnih fazah razvoja in je odvisna tako od finančnih spodbud kot od ustvarjanja ustreznega okolja za razvoj. Na ministrstvu za infrastrukturo smo v osnutku Akcijskega programa pripravili obsežen sveženj ukrepov, s katerim želimo elektro mobilnosti omogočiti začetni zagon in ustvariti pogoje za dobro uporabniško izkušnjo. Poleg finančnih spodbud za nakup električnih vozil, ki se že izvajajo preko Eko Sklada, so tu tudi ukrepi za razvoj polnilne infrastrukture ter drugi promocijski ukrepi. Vključeni smo tudi v skupni projekt na ravni EU, katerega namen je ustvariti ustrezne pogoje za čezmejno mobilnost z električnimi vozili. Trenutno potekajo trije večji projekti, ki jih financira Evropska komisija s sredstvi instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) (NEXT – E, URBAN – MOBIL-E) v katerih so partnerji iz Slovenije zelo aktivni in imajo za cilje vzpostavitev ustrezne polnilne infrastrukture in uvedbe poskusnih linij z avtobusi na električni pogon. Glede na to, da gre za razmeroma novo področje, pozorno spremljamo učinke ukrepov, ki jih bomo po potrebi prilagajali razvoju dogodkov.«

Iz Elektra Ljubljana so nam sporočili da smo Slovenci, glede na število polnilnic med vodilnimi državami, saj imamo glede na število registriranih električnih vozil imamo izjemno visoko število polnilnic. 

Dodajajo še, da je sicer subvencioniranje nakupa vozil je že eden izmed spodbujevalnih ukrepov, vendar tu le sledimo uredbam EU. Med ukrepi so tudi nepovratne finančne spodbude občinam za nakup polnilnic, vendar je morda tu ostal še nerešen problem priključevanja teh »porabnikov« na omrežje. Soočamo se s splošno elektrifikacijo zlasti na gospodinjskem segmentu, pri čemer je morda premalo poudarka na reševanju problematike zagotavljanja potrebne moči in energije.

Družba Elektro Ljubljana je opravila pionirsko delo na področju vzpostavljanja polnilnih postaj, ostajajo tudi vodilni ponudnik storitev polnjenja v Sloveniji. Verjamejo v povezovanje vseh zainteresiranih partnerjev v okviru ene blagovne znamke »Gremo na elektriko«. Kot lastniki distribucijskega omrežja, njegovi načrtovalci ter izvajalci, pa so ključni pri posrednem in seveda neposrednem priključevanju polnilnih postaj na njihovo omrežje.

Tudi družba Elektro Maribor se posveča temeljnemu poslanstvu, zagotavljanju visokokakovostnih energetskih storitev svojim uporabnikom. Prehod v brezogljično družbo, ki med drugim vključuje elektrifikacijo mobilnosti, zahteva robustna in pametna elektrodistribucijska omrežja, ki bodo omogočala tudi napredne storitve in uporabnikom omrežja zagotavljala status aktivnega uporabnika.

Ob razmahu električne mobilnosti bo njihova primarna vloga zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, zanesljivosti in kakovosti delovanja elektroenergetskega sistema za vse uporabnike. Razmah e-mobilnosti bo povzročil večji odjem električne energije, še posebej pa je pomembno, da lahko znatno vpliva na končno moč, ki je pomembna zaradi zmogljivosti distribucijskega elektroenergetskega omrežja.

Posamična električna vozila na razpršenih lokacijah za elektrodistribucijsko omrežje ne bodo predstavljala večjega problema. Pri večjem obsegu penetracije električnih vozil, še posebej če bo prišlo do koncentracije uporabnikov v od transformatorskih postaj bolj oddaljenih predelih, pa bo zelo pomembno tudi to, kako in kdaj bodo lastniki polnili električna vozila.

Potrebne bodo primerne tarifne spodbude za polnjenje električnih vozil v času izven siceršnje konične obremenitve. Zato je zelo pomembno, da bodo merilna mesta, kjer se bodo polnila električna vozila, opremljena s pametnimi števci in vključena v napredni sistem merjenja.

Zaenkrat je dinamiko povečevanja števila električnih vozil težko napovedati. Odvisna je namreč od več dejavnikov, vključno s cenovno sprejemljivostjo vozil, zadovoljivo uporabniško izkušnjo (doseg vozila, čas polnjenja električnega vozila), zavedanjem o pomenu varovanja okolja ter zlasti nacionalnih (spodbude oziroma davčne olajšave) in lokalnih (omejitve voženj za konvencionalna vozila v urbanih okoljih) dejavnikov.

Čeprav je razvoj javne polnilne infrastrukture pomemben, bo za povprečnega slovenskega uporabnika ob cca. 50 km dnevni komutaciji pogosto zadoščala že zasebna oziroma domača polnilnica in polnjenje v nočnem času. Kjer bo možno, pa bo lahko tudi z vidika zagotavljanja morebitnih sistemskih storitev, relevantna tudi priključitev električnih vozil na omrežje, med tem ko bo uporabnik v službi.

Iz društva e-mobilnost Slovenija (DeMS) pa nam na vprašanje, kaj bi morali storiti v Sloveniji, da zmanjšamo prometno gnečo in prispevamo k čistejšemu zraku, odgovarjajo:

»Posameznik lahko prilagodi svoje zasebno ravnanje in izbira svojim potrebam primerno trajnostno obliko transporta. Kot član družbe pa seveda lahko vpliva na to, da se sprejemajo pozitivni ukrepi za spodbudo prehoda na trajnostno in nizkoogljično družbo. Ukrepov in zamisli je ogromno, kot društvo DeMS pa bi tu poudarili predvsem prenos že preverjenih dobrih praks, usposobljenost odločevalcev in organov za prave odločitve in izvedbo oz. realizacijo. Seveda ugotavljamo, da se stvari odvijajo prepočasi, pa tudi, da da veliko časa in sredstev porabimo za odpravljanje anomalij, razblinjanje predsodkov, bitke proti različnim zablodam, tudi propagandi tistih, ki v prehodu na čistejšo družbo vidijo le izgubo svojega dobička, pa za boj proti korupciji…«

Se e-mobilnost v Sloveniji razvija v pravo smer?

»Smer je načeloma pravilna, a žal ugotavljamo, da se napredek odvija ne le prepočasi, marveč predvsem po zaslugi zanesenjakov, poznavalcev in posameznikov, kot smo mi. Lahko rečemo, da je naše društvo prepričljivo vodilno tako po številu članov, kot tudi po strokovnosti in prepoznavnosti deležnikov na področju trajnostne mobilnosti. Res je, da z nekaterimi institucijami dobro sodelujemo, a za hitrejši napredek in izboljšanje stanja bi potrebovali več spodbud in pozitivnih ukrepov, hitrejše ukrepanje države in lokalnih skupnosti…. Seveda obstajajo, a so še preredka podjetja, ki delujejo proaktivno in progresivno. 

Posebno poglavje so žal posamezniki in podjetja, ki zaradi lastnih koristi oz. interesov delujejo neprimerno (nesmortna izraba črpanja javnih sredstev, zavajanje javnosti) ali celo zavirajo prehod v trajnostno družbo. 

Tu lahko izpostavimo npr. Petrol, ki je za uporabo z javnimi sredstvi postavljenih prvih 26 hitrih polnilnic že po kratkem poskusnem obratovanju pričel zaračunavati nesorazmerno veliko, ob številnih napakah, okvarah in reklamacijah. tako da se obstoječi uporabniki teh polnilnih mest izogibajo (izogibamo), vsi, ki bi se sicer odločili za prehod na električno vozilo, pa zaradi takega odnosa še oklevajo.«

Iz Petrola d.d., Ljubljana pa sporočajo, da ukrepi za zmanjševanje gneče in prispevanje k čistejšemu okolju so v največji meri odgovornost posameznih občin, ki sicer sledijo vladnim direktivam, vendar operativno same izvajajo aktivnosti. Kvaliteten dialog med državo in občinami, kakovostni ukrepi in jasno zastavljena strategija, lahko na dolgi rok prinesejo pozitivne rezultate.

Slovenija je, kar se tiče polnilne infrastrukture, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, po pokritosti s polnilnicami med boljšimi. Kot pa lahko vidimo na primeru Norveške, je za celovito, uspešno zgodbo e-mobilnost, potrebno veliko več kot zgolj infrastruktura. Norveška tako s posebnimi ugodnostmi – davčnimi olajšavami, brezplačnimi cestninami in parkirnimi mesti – spodbuja prebivalce v nakup električnih vozil in je kot primer dobre prakse lahko zgled drugim državam, med drugim tudi Sloveniji.

»O tem, ali se e-mobilnost v Sloveniji razvija v pravo smer, bi lahko razpravljali, vsekakor pa bomo v Petrolu polnilno infrastrukturo in storitve na področju e-mobilnosti še naprej širili. E-mobilnost ima v Sloveniji zaradi načina poselitve in geografskih značilnosti izjemen potencial, ljudje pa se vedno bolj zavedajo njenih številnih prednosti ter jih želijo tudi izkoristiti.

Do leta 2025 bi lahko imela električna vozila, med vsemi takrat novo registriranimi vozili, delež okoli 20 %, če upoštevamo simulacije, ki so se uporabile v ‘Študiji o potrebnih dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna goriva v Sloveniji’ in predlogu ‘Strategije razvoja na področju alternativnih goriv’, torej lahko pričakujemo okoli 20 % baterijskih električnih vozil in okoli 10 % priključnih hibridov v strukturi prvič registriranih vozil v Sloveniji. To so predvidevanja v optimalnih scenarijih.«

Dodajajo še, da skladno s svojo zavezanostjo k trajnostnemu napredku Petrol prevzema ključno vlogo pri preboju množične e-mobilnosti v Sloveniji. V skupini Petrol so se na področje e-mobilnosti podali med prvimi že leta 2012. V drugi polovici leta 2015 so pred Kristalno palačo v ljubljanskem BTC postavili prvo univerzalno hitro polnilnico za električna vozila v Sloveniji, do konca leta pa vzpostavili hitro polnilno infrastrukturo vzdolž avtocestnega križa v Sloveniji. Pred kratkim so v Ljubljani odprli tudi prvo javno mini vozlišče za hitro polnjenje električnih vozil v Sloveniji. Petrolovo polnilno omrežje za električna vozila tako trenutno sestavlja že 33 hitrih DC in 74 klasičnih AC polnih postaj.

Petrol je aktivno vključen v evropska projekta Urban-E in Next-E, s pomočjo katerih bo povečal svojo mrežo polnilnih postaj in vzpostavil inovativne storitve mobilnosti.

Omrežje Next-E bo v sodelujočih državah delovalo usklajeno in bo povezovano z omrežji električnih vozil, z namenom vzpostavitve enovitega omrežja električnih polnilnic v EU. V sklopu projekta bo Petrol poleg nekaj samooskrbnih »otokov« zgradil 16 hitrih polnilnic in 4 ultra hitre polnilnice v Sloveniji ter 12 hitrih in 1 ultra hitro polnilnico na Hrvaškem.

Projekt Urban-E je prav tako usmerjen na gradnjo potrebne infrastrukture za razvoj alternativnih oblik mobilnosti z uporabo električnih vozil. V Ljubljani bo tako postavljenih do 50 polnilnic za električna vozila in nekaj manjših polnilnih postajališč na glavnih mestnih vpadnicah. Projekt traja od 1. oktobra 2017 in bo trajal do 31. decembra 2020. V sklopu projekta bo nastala tudi spletna platforma trajnostne mobilnosti, med drugim pa bo vzpostavljena taksi služba z električnimi vozili, ki bo povezovala središča mest z intermodalnimi vozlišči, denimo tudi letališči.

Podjetje AP Ljubljana, dolgoletni upravljalec glavne avtobusne postaje v Sloveniji, se strinja, da je za zmanjšanje prometnih zastojev in za čistejši zrak pomembno predvsem povečati število uporabnikov javnega prevoza. Trenutno v Sloveniji le okoli 5 % ljudi uporablja javni prevoz in že dvig na 10 ali več odstotkov, bi pomenil korenito spremembo in vidne učinke.

Predvsem bi moral upravljalec sistema javnega prevoza skupaj s ključnimi deležniki-izvajalci javnega prevoza in glavnimi avtobusnimi postajami sprejeti strategijo, ki bi sledila viziji oziroma željam in potrebam potnikov. Kar pomeni, da bi se sistem enotne vozovnice nadgradil ter poenotil tudi cenovno. Zasledovati je potrebno večjo frekventnost najpomembnejših linij iz večjih krajev do prestolnice ter razvoj hitrih linij, ki bi omogočale konkurenčnost prevozom z osebnim avtomobilom.

Udobni – novi avtobusi imajo že sedaj večji razmik med sedeži, brezplačno povezavo na internet, električne vtičnice, itd. Okolju prijaznejši – en električni avtobus lahko nadomesti do 50 osebnih avtomobilov.

Marko Vidrih

 

PUSTITE KOMENTAR