dr. Andrej Umek: SLS ima rešitve za dvig zaposljivosti mladih

481

 

V Sloveniji imamo danes okoli 70.000 brezposelnih. Če k temu dodamo še 10 do 20.000 prekarno zaposlenih, se število iskalcev stalnejše zaposlitve poveča na približno 85.000. Istočasno pa imamo v Sloveniji številna delovna mesta nezasedena, ker delodajalci za njih ne najdejo ljudi z ustrezno kvalifikacijo. To zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva v Evropi in na globalnih trgih, zavira njegov tehnološki razvoj in s tem rast dodane vrednosti na zaposlenega, ki je edina realna osnova za rast plač in življenjskega standarda. Ta nenormalna situacija, da imamo ob nesprejemljivi brezposelnosti tudi veliko prostih delovnih mest, je še toliko bolj kritična, ker je med temi brezposelnimi in neustrezno zaposlenimi, tako pač ocenjujem prekarno delo, več kot polovica mladih, ki na svoji življenjski poti ne morejo po zaključenem izobraževanju prestopiti v delovno življenjsko obdobje. Tako stanje na trgu dela je za SLS popolnoma nesprejemljivo, tako kot je, verjamem, nesprejemljivo za pretežno večino Slovencev. Tako stanje povečuje delež revnega prebivalstva, mladim onemogoča normalno poklicno kariero, ruši medgeneracijsko solidarnost, zato je socialno in politično nesprejemljivo. Nesprejemljivost tega stanja na trgu dela še povečuje dejstvo, da se Slovenija v zadnjih letih nahaja izrednem obdobju konjunkture. To nedvomno velja za obdobje po letu 2014, torej za čas vlad dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca. Vsekakor me, nas preseneča dejstvo, da nobena od teh dveh vlad ni naredila nič, da bi to nesprejemljivo stanje popravila. Ne vem ali je to posledica njune popolne nesposobnosti ali ignorance.

V SLS, čeprav smo bili v tem obdobju neparlamentarna, opozicijska stranka, smo čutili, da se na to abnormalno situacijo na trgu dela morama odzvati. Najprej smo analizirali vzroke, ki vodijo k nesprejemljivi brezposelnosti ob istočasnem pomanjkanju strokovno izobraženih in usposobljenih ljudi. Naše analize so pokazale, da je brezposelnost omejena v pretežni meri na določene poklice in izobrazbene usmeritve. V istih poklicih se pojavljajo tudi prekarno zaposleni. Tako ne vem za nobenega prekarno zaposlenega zdravnika ali medicinsko sestro. In še nekaj takšnih poklicev bi lahko naštel. Na drugi strani imamo poklice in izobrazbene usmeritve, kjer ljudi primanjkuje. Osnovni razlog za to je neusklajenost izobrazbene strukture prebivalstva s trgom dela. To pomeni, da imamo v določenih poklicih več iskalcev zaposlitve, kot je iskalcev delovnih mest in na drugi strani so dela in poklici, za katera zaposlovalci ne najdejo ustrezno usposobljenih kandidatov.

dr. Umek: Vpis v izobraževalne programe je potrebno uravnavati z ozirom na to, kakšne so zaposlitvene možnosti posameznega programa na trgu dela.

Za razreševanje nastale situacije na trgu dela levi del slovenskega političnega spektra ponuja predvsem dve rešitvi. Prva je univerzalni temeljni dohodek (UTD) in druga državno zagotovljena delovna mesta. Oba predloga vsebujeta očitne pomanjkljivosti, ki se jih očitno zaveda tudi slovenska politična levica. Vlado je vodila pretekli in tekoči mandat in bi ti dve rešitvi, če je v njih res prepričana, lahko tudi uveljavila. Uvedba UTD bi uvedla plačilo za nič dela, kar je za mene z moralno-etičnega stališča popolnoma nesprejemljivo. Ta ukrep pa bi tudi še dodatno povečal pomanjkanje delovne sile v gospodarsko ključnih panogah. Državno zagotovljena delovna mesta bi imela zelo podoben učinek. Uvedla bi plačilo za nedelo ali nepotrebno delo in prav tako povečala primanjkljaj v poklicih, ki so iskani na trgu dela. Oba ta dva ukrepa bi imela za posledico zmanjšanje gospodarske aktivnosti in posledično zmanjševanje bruto domačega proizvoda. Vodita torej v revščino, res v revščino za vse, vendar v revščino. Slovenija bi v primeru sprejetja teh dveh ukrepov stopila na pot Venezuele. V medijih pa lahko jasno vidimo, kam ta pot vodi.

Ker želim ostati pri enem osnovnih principov politike SLS, da smo kritični samo do tistih ukrepov ali ne-ukrepov, za katere lahko ponudimo boljše rešitve ne samo za nas temveč predvsem v korist slovenskih državljanov, bom svojo kritiko stanja na slovenskem trgu dela nadgradil tudi z predlogi konkretnih ukrepov. Pri tem izhajam iz osnovne ugotovitve, da država ob upoštevanju osnovnih principov ekonomske svobode vsakega posameznika, na trg dela lahko le malo vpliva. Lahko ali bolje rečeno bi morala aktivnosti, ki so v njeni pristojnosti prilagajati sedanjemu in predvsem bodočemu trgu dela. Pri tem moramo upoštevati, da se bo trg dela v bližnji prihodnosti izredno hitro spreminjal zaradi 4. industrijske revolucije, v katero vstopa tudi Slovenija. To pa bo ob neukrepanju pristojnih neusklajenost izobrazbene strukture in trga dela samo še poglobilo. Prvi od teh ukrepov je uskladitev izobraževalnega sistema s trgom dela. Ta ukrep, ki je namenjen predvsem mladim generacijam, ki vstopajo na trg dela. Pri tem je potrebno upoštevati vsaj dve komponenti. Vpis v izobraževalne programe je potrebno uravnavati z ozirom na to, kakšne so zaposlitvene možnosti posameznega programa na trgu dela. Druga komponenta pa je pospešeno prilagajanje izobraževalnih programov samih spremembam, ki jih prinaša 4. Industrijska revolucija. Drugi prepotrebni ukrep mora omogočiti vsem, ki so pridobili izobrazbo, ki na sedanjem trgu dela ni zanimiva, da z dopolnilnim izobraževanjem –  prekvalifikacijo pridobijo kvalifikacijo, ki je na trgu dela iskana. V ta namen je potrebno razviti in uvesti posebne prekvalifikacijske študijske programe in jih napraviti kolikor se le da dostopne vsem zainteresiranim. Tretji v svežnju teh ukrepov so davčne spodbude podjetjem, da skrbijo in poskrbijo za tekoče usposabljanje svojih zaposlenih. Pri taki skrbi za svoje zaposlene bi bila našim podjetjem lahko vzor marsikatero tuje podjetje predvsem ona, ki delujejo na področjih modernih hitro se spreminjajočih tehnologij npr. ameriški IBM.

Franc Bogovič se je aktivno vključil v evropski projekt Alliance for Youth, ga prenesel v domov v Slovenijo kot Zavezništvo za mlade.

SLS je imela v obdobju po letu 2014 kot zunaj parlamentarna stranka le malo možnosti si prizadevati kaj šele uresničevati te svoje koncepte. Verjamem pa, da smo edino možnost, ki se nam je v tem času ponujala, dobro izkoristili. Vse priznanje za to gre g. Francu Bogoviču, evroposlancu iz vrst EPP/SLS. On se je aktivno vključil v evropski projekt Alliance for Youth, ga prenesel v  domov v Slovenijo kot Zavezništvo za mlade. V tem projektu, ki je bil izključno financiran s strani EU, mu je uspelo dobršen del slovenske strokovne javnosti seznaniti s potrebo po koordinaciji izobraževalnih programov in trga dela. To pa naj bi omogočilo gladek in neoviran prehod mladih iz izobraževanja v delo.

Za zaključek naj še enkrat poudarim, da smo v SLS prepoznali pomembnost izobrazbene strukture prebivalstva, ki je skladna s trgom dela. Pripravili smo paket ukrepov, ki bi zmanjšali neusklajenost izobrazbene strukture s trgom dela. Pomemben prispevek k oblikovanju in popularizacijo ukrepov je prispeval naš evroposlanec g. Franc Bogovič. Prepričan sem, da bomo to naše delo lahko v naslednjem mandatu kot parlamentarna, po možnosti tudi vladna stranka, nadaljevali in pripeljali do uspešnega zaključka, saj je naš osnovni cilj služiti interesom Slovenije in Slovencev.

prof. dr. Andrej Umek

PUSTITE KOMENTAR