Darija Jamnik: Slovenščina kot materni jezik ali jezik sporazumevanja

666

Dober teden po Evropskih volitvah po mojih opažanjih v naši preljubi Sloveniji, že ni več toliko razprav in analiziranja volitev, a vendar se meni zdi pomembno, da bi moral nekdo še ob tem dogodku spregovoriti tudi o domoljubju in tudi o slovenskem jeziku.

Kolikor jaz opažam so za volitve najmanj interesa pokažejo mladi med 18. in 30. letom. In zakaj?  Vzrokov je lahko več, ampak sama mislim, da ne morejo pokazati interesa, če v sebi ne čutijo nobene pripadnosti državi in njeni kulturi. Predvidevam, da se je v času šolanja, ali bolje rečeno, v času odraščanja, ta zgoraj omenjena skupina prebivalcev, bolj malo srečevala s pojmom država Slovenija, z njenimi simboli, s slovenskim jezikom pa bolj kot nujno zlo v šoli.

Poznam kar nekaj učiteljev in profesorjev, ki se trudijo, da bi slovenski jezik približali mladim, a kaj, ko se morajo držati predpisanega programa in jim zmanjka časa, da bi se lahko posvetili slovenskemu jeziku v bolj sproščujočem ozračju. Učni načrti so kljub številnim prenovam premalo približani mladim in po mojem mnenju, je v njih premalo poudarka na sodobni književnosti, na izražanju in konec koncev tudi na lepopisju. Menim, da, ko srednješolci rešujejo maturitetne preizkuse oz. zaključne izpite, so gotovo vsi bolj v stresu, za potrebne dobljene točke, kot pa veseli, da se bodo lahko izkazali, da se znajo in zmorejo lepo izražati v slovenščini. Strinjam se, da morajo določene osnove osvojiti in jih je tudi potrebno zahtevati od mladih, a vendar mislim, da so na različnih stopnjah izobraževanja prezahtevni. Predvsem v tem smislu, da npr. nek poklicni dijak ne bo potreboval podrobnega razumevanja proznih besedil (razen, če ga to izrecno zanima), ampak potrebuje ljubezen do izražanja v slovenskem jeziku. Da bo v kasnejši dobi ponosen nase, da zna sam napisati kakšen sestavek, uspešen govor, ali da bo lahko brez sramu nastopal pred slušatelji oz. poslovnimi partnerji. Seveda se mi zdi tudi pomembno ohranjanje naših narečij, ki se jih marsikdo sramuje ali pa je tarča posmeha vrstnikov in zato po mojem mnenju počasi tudi izginjajo med mladimi (ker to ni “moderno”). Opažam, da pa uspešno v slovenski jezik vključujemo tujke in razne okrajšave.

Foto: Pixabay.

Še večji pomemben dejavnik, ki vpliva na slovenski jezik je domače okolje. Meni se ne zdi prav, da kot država dopuščamo možnost, da se tudi po dolgoletnem bivanju v Sloveniji nekateri ne naučijo govoriti našega jezika. Kolikor opažam, je v zadnjem času ponovno aktualno, da se mi prilagajamo in celo javne ustanove za sporazumevanje iščejo razne prevajalce, pišejo dvojezične obrazce, navodila ipd. Menim, da če želijo prebivati v Sloveniji, se pač morajo naučiti našega slovenskega jezika in v njem tudi sporazumevati. Konec koncev cela vrsta organizacij in ustanov organizira brezplačne tečaje za slušatelje, sredstva so med drugim zagotovljena skozi projekte EU. Moje mnenje je, da naš jezik ni tako težak za učenje, odvisno je, če ima posameznik željo se ga naučiti.

Veliko primerov dobre prakse ter znanja našega jezika vidimo pri poslovnih partnerjih, ki si želijo delovati v naši državi in to tujo državo, njihovo kulturo tudi spoštujejo.

Za zaključek pa še moj odgovor na vprašanje »kdaj bodo mladi bolj hodili na volišče VOLITI in ne samo delati na volišču za plačilo«. Menim, da moramo najprej zgraditi njihov potreben odnos do države. Vso bistvo tega smo v  Slovenski ljudski stranki zapisali v Resoluciji o Slovenstvu, kjer je še posebej poudarjeno, »da se ne moremo in nočemo sprijazniti z dejstvom, da v hišo slovenske države vstopajo druge vrednote« in da »v samem bistvu države Slovenije vidimo ustvarjalno slovensko kulturo. Vidimo ustvarjalen, sproščene in delovne ljudi, ki se ne bojijo prihodnosti za svoje družine, za svoje otroke in vnuke. Ljudi, ki želijo svoje življenjske, poklicne in druge načrte uresničiti doma –  v Sloveniji«.

Darija Jamnik, mag.

predsednica IO SLS Škofja Loka

v.d. predsednice GO SLS

1 Komentar

PUSTITE KOMENTAR