Od recikliranja do nič odpadkov: Kako je po svetu in kako je Ljubljana organizirala svoje smeti

393

ZDA so največji svetovni proizvajalec smeti, saj proizvedejo 624.700 ton na dan, kar je 2,58 kg na prebivalca. Precej več kot veliko drugih bogatih držav, kot so denimo Japonska 1,71 kg na prebivalca, Britanija 1,79 kg in Francija 1,92 kg.

Sedanja kriza smeti v Neaplju v Italiji je res da škandal, vendar mesto niti približno ni najbolj potratno. Mumbai proizvede 11.000 ton smeti na dan, Kairo s smetmi nahrani prašiče in odpadki Kitajske rastejo dvakrat hitreje kot njihovo prebivalstvo.

Medtem ko je najbolj potratno mesto na svetu v ZDA, New York (33 milijonov ton na leto), je med svetovnimi velemesti Mexico City (12 milijonov ton na leto), takoj za njim. Tretji največji proizvajalec odpadkov med velemesti je Tokio, ki ima več kot 50% več prebivalcev kot Mexico City, vendar proizvaja nekoliko manj smeti. Japonska je zelo gosto poseljena, zato ni dovolj prostora, da bi tako kot ZDA in Kitajska odlagati smeti na odlagališča. Namesto tega so sprejeli hiperagresivne programe recikliranja, da bi zmanjšali količino odpadkov.

Ljubljana je prva evropska prestolnica, ki se je zavezala, da bo brez odpadkov

Z bujnega zelenega hriba lahko v daljavi vidite Ljubljano, glavno mesto Slovenije. Tu živijo populacije jelenov, zajcev in želv. Zrak je čist in edini znaki, da stojimo nad 24 metrov globokim odlagališčem, so cevi za plin metan, ki se dvigajo iz trave.

Toda pred petnajstimi leti so vsi odpadki šli naravnost na odlagališče. Na srečo se je mesto odločilo spremeniti smer.

Začelo se je leta 2002 z ločenim zbiranjem papirja, stekla in embalaže v stojalih ob cesti. Štiri leta kasneje je mesto začelo zbirati biorazgradljive odpadke od vrat do vrat. Kljub temu da naj bi ločeno zbiranje bioloških odpadkov postalo obvezujoče po vsej Evropi šele leta 2023, je bila Ljubljana skoraj dve desetletji pred krivuljo.

V letu 2013 so vsa vrata v mestu prejela zabojnike za embalažo in papirne odpadke. Najbolj sporno, je bilo načrtovano zbiranje preostalih odpadkov, vendar pa so zavzeli tudi prebivalci, ki so bolj učinkovito ločevali svoje smeti.

Rezultati so bili impresivni. Leta 2008 je mesto recikliralo le 29,3% svojih odpadkov in je zaostajalo za ostalo Evropo. Danes ta številka znaša 68%, ljubljansko odlagališče pa prejme skoraj 80% manj odpadkov, kar mesto uvršča na vrh lestvice za recikliranje v glavnih mestih EU. Slovenska prestolnica letno proizvede le 115 kg preostalih odpadkov na prebivalca.

Foto: Regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO). Zelene obrati obdelujejo ostanke odpadkov, medtem ko oranžni in rdeči objekti predelujejo biorazgradljive odpadke.

V regionalnem centru za ravnanje z odpadki (RCERO), v mehanski biološki čistilni napravi, na transportnih trakovih potujejo izsekani in presejani odpadki preko separatorjev, ki ločijo 95% preostalih odpadkov na materiale, ki jih je mogoče reciklirati.

Štiri vrste ostankov, ki ostanejo po predelavi bioloških in ostankov odpadkov na RCERO Ljubljana, mehanska biološka čistilna naprava RCERO proizvede v presnovljeni substrat, kompost in trdo gorivo.

Foto: RCERO.

Razvoj najsodobnejšega obrata v Evropi za obdelavo bioloških odpadkov je bil pomemben korak k izpolnjevanju zavezanosti mesta – minimalni stopnji recikliranja 75% do leta 2025. RCERO je bil odprt leta 2015 in danes svoje usluge ponuja skoraj četrtini Slovenije, uporablja zemeljski plin za proizvodnjo lastne toplote in električne energije, predeluje pa neverjetnih 95% preostalih odpadkov v materiale, ki jih je mogoče reciklirati in v trdna goriva, ter pošlje manj kot 5% na odlagališče. Biološke odpadke celo spremeni v visokokakovosten vrtnarski kompost.

Vendar ne gre le za obdelavo. Preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje vodijo naprej. Poleg zbiranja od vrat do vrat ima Ljubljana dva centra za recikliranje gospodinjskih odpadkov, kjer lahko državljani razpolagajo z odpadki. Tisti v bližini RCERO Ljubljana je zelo priljubljen – obiskuje ga več kot 1.000 ljudi na dan. Mesto pa načrtuje gradnjo še vsaj treh na gosto poseljenih območjih.

Foto: V mestu so zabojniki za papir, embalažo, steklo, ostanke in biorazgradljive odpadke.

V prenatrpanem mestnem središču lahko stanovalci gospodinjske odpadke odlagajo v ločene zabojnike, ki se odprejo s kartico, ki jo izdajo le državljanom.

Stvari, ki niso pokvarjene, se ponovno uporabijo: predmeti se pregledajo, očistijo in nato prodajajo po nizkih cenah. Na voljo je organizirana tedenska delavnica, ki uči državljane, kako popraviti zlomljene stvari.

V Ljubljani se pojavljajo tudi trgovine z ničelnimi odpadki, oddelek za odpadke Voka Snaga pa ima svoje prodajne avtomate za osnovno uporabo v gospodinjstvu. Nove inovacije pomenijo, da vse občinske institucije zdaj uporabljajo toaletni papir, ki je proizveden iz recikliranega mleka in embalaže sokov.

Danes so vse bolj priljubljene trgovine brez embalaže, ulice se očistijo z zbrano deževnico in biološko razgradljivim detergentom, predmeti iz centra za ponovno uporabo pa so razvrščeni, očiščeni in prodani.

V zgodovinskem središču mesta, kjer je prostora malo, je Voka Snaga pod zemljo namestila 67 enot zabojnikov – zabojniki se prav tako odprejo s kartico, ki se izda rezidentom.

Čeprav je središče mesta vse bolj turistično, je čisto. Skoraj vsak vogal ima ločene koše za odpadke za papir, embalažo in ostanke odpadkov.

Navsezadnje pa se Ljubljana še vedno sooča z izzivi – nenazadnje so problem stanovanjske stavbe, kjer je težko identificirati tiste, ki nepravilno odlagajo odpadke, pa tudi ogromno prižiganje nagrobnih sveč, ostaja posebno vprašanje za državo.

Marko Vidrih

 

1 Komentar

PUSTITE KOMENTAR