Bistvo učenja v šoli so ocene?!

162

Danes je po urniku Ministrstva za šolstvo zadnji šolski dan osnovnošolcev in dijakov. Dan, ko bodo zaključili s celoletnim delom in za 2 meseca pozabili na šolo in šolske obveznosti. Za večino dan veselja in začetek brezskrbnosti, konec koncev so svojim delom več ali manj uspešno zaključili. Za marsikoga je današnji dan nočna mora, saj ponovno ni dosegel pričakovanj staršev in leto zaključil s slabšimi oceni, kot so jih starši želeli od njega.

Staršem so pomembne 5 in 4

V Slovenčevi anketi smo vas spraševali, ali so vam otrokove ocene pomembne. 52,6 % vas je odgovorilo, da »Zelo pomembne. Moj otrok mora imeti petice/štirice.«, 17,8 % vas je odgovorilo, da »Samo, da naredi razred.«, 15,6 % »Ocene mi niso pomembne.« in 14,1 % »Čisto vseeno mi je, šola je njegova obveznost.«. Iz ugotovljenega lahko sklepamo, da so več kot polovici staršem ocene zelo pomembne, kar je strašljivo, saj bi morale biti ocene otrok pokazatelj njihovega znanja, ne pa tekmovanje, kdo ima boljše ocene.

Ocene tvorijo obrnjeno Gaussovo krivuljo

Pred uvedbo 9 letke so ocene tvorile Gaussovi krivulji, kjer so bile 3 v povprečju v največjem številu, 1 in 5 je bilo najmanj. Tekom let se je le ta obrnila in se zdi, da je trenuten trend ocen obrnjena Gaussova krivulja, kjer je statistično največ 1 in 5, ter najmanj 3. 9 letka je v osnovi predvidevala, da bi šolo naredili otrokom bolj prijazno, kjer bi se v prvih 3 letih (prvi triadi) otroci preko igre prilagajali in pripravljali na šolo. V zadnji triadi pa počasi pripravljali na srednjo šolo in izbiro ustrezne srednje šole. Žal se je ta namen nekje izgubil in se že v prvem razredu otroke navaja na mirno sedenje in strogo upoštevanje šolskih zahtev, kar je razvojno za njih bistveno pretežko in prekmalu. Iz želje »naj se otroci igrajo« se je uvedel sistem za »igro so prestari«, če se še kakšen otrok v tem času slučajno igra je po šolskih standardih nezrela oseba.

Nekoč je bilo v povprečju največ 3, sedaj je 1 in 5.

Ocene so najbolj pomembna stvar v življenju otrok, oziroma staršev

V zadnjem času se je »rapasla« praksa, da se mnogo otrok (ne glede na spol) joče, ker niso dosegli 5. V šoli učitelji težijo k temu, da bi otroci imeli 5, kot bi bila višina njihove plače odvisna od števila odličnih ocen. Po drugi strani mnogo staršev meni, da so njihovi otroci geniji, ter da morajo imeti 5, ker bodo vsi bodoči doktorji že nečesa. Tako posledično od otrok zahtevajo odlične ocene in napadajo učitelje, ki takšnih ocen njihovim otrokom ne dajejo. Tako je krog psihičnega zlorabljanje otrok sklenjen. Ocene niso bistvene za življenje, pomembno je to, da otrok postane odgovorna, spoštljiva in sočutna oseba, če je frizer, kuhar, ali kirurg.

Prav nerazumljivo je, kako lahko otrok v prvem razredu osnovne šole ponavlja razred, ko na eni strani na Ministrstvu ponavljajo, da mora otrok do 3 razreda doseči določene standarde, v praksi se dogaja, da so že v prvem razredu postavljeni standardi, ki so jih v 8 letki imeli v 1 razredu (zdajšnji 2 razred).

NPZ naj bi bili nekakšni kazalci koliko otroci dejansko znajo v nekem obdobju, a so postali način dokazovanja med šolami. Na nekaterih šolah gredo celo tako daleč, da otrokom, ki imajo slabše ocene naročijo, da ostanejo doma, samo da šola doseže čim boljši rezultat. Zdi se, da je zelo pomembno, da se šola postavlja z uspehi. Čisto drugo vprašanje je, koliko teh otrok dejansko naredi srednjo šolo, fakulteto in najde službo, ter najbolj pomembno postanejo LJUDJE.

Najbolj žalostno je, da tudi sami otroci med seboj »tekmujejo« in se rangirajo po statusu doma in ocenah v šoli. Prepričani, da so s 5 višja rasa in da se morajo ostali jim klanjati. Na vprašanje kaj želijo biti ne vedo, starši jih opravičujejo s tem, da tudi oni, ko so bili toliko stari niso vedeli, bo že njihov sonček v gimnaziji pogruntal, kaj želi postati.

Dejstvo je, da so edine ocene, ki so delno pomembne v osnovni šoli te, ki jih otrok dobi v zadnji triadi in še to le v primeru, če je na želeni šoli omejitev vpisa. Kar dosti staršev dejansko ne ve, kako se ocene za vpis v srednjo šolo seštevajo, a od svojih otrok želijo nemogoče, v bistvu niti ne vedo, da se kakšne ocene sploh seštevajo in še manj se jim sanja, kje lahko pogledajo, koliko šol ima omejitev vpisa in koliko točk mora otrok imeti.

Otroci so psihično obremenjeni z ocenami, zahtevami staršev in učiteljev.

Kot že napisano, danes je zadnji šolski dan in vaši otroci bodo domov prinesli zaključna spričevala, pohvalite jih, bodite ponosni, da so zdržali še eno leto v norem šolskem letu. Ocene čez 5, 10 let ne bodo pomembne, konec koncev ko bo iskal službo ga nihče ne bo vprašal kakšne ocene je imel v osnovni šoli, ga bo pa kdo v katero srednjo šolo je hodil. Raje svojo energijo doseganja odličnih ocen usmerite v vzgojo otrok, ki bodo znali reči hvala, prosim, bodo znali biti spoštljivi, sočutni, iskreni, ustvarjalni, ter bodo znali znanje, ki ga pridobijo tudi uporabiti. Otrok, ki ima pri Gospodinjstvu 5, a si ne zna niti jajc speči ni ravno uspeh, enako otrok, ki ima Angleški jezik 5, a se v angleško govorečem okolju ne znajde mu njegova 5 ne pomaga ravno. In še bi lahko naštevali.

Otroci so naše bogastvo in so tisti, ki bodo krojili naša stara leta, a če ne bodo postali ljudje, le vase zaljubljeni naduteži, ki bodo življenjski uspeh pogojevali z doseženimi titulami se nam ne piše ravno najboljše.

Metod Kranjec

PUSTITE KOMENTAR