Ukinitev dodatka za delovno aktivnost je prefinjen način postavljanja ljudi v še večjo bedo

542

Sam pogovor o tem, da je denarna socialna pomoč previsoka je pogovor v napačno smer, hkrati nadaljnjo razglabljanje in tekmovanje, kdo lahko mesec preživi z manjšo vsoto. Niti en državljan v Sloveniji ne bi smel živeti pod pragom revščine in se dnevno boriti za preživetje. Sramotno je, da se pogovarjamo o minimalni plači, ki znaša borih 667,00 € in pomeni le životarjenje, dnevni stres. Smo na dobri poti, če želimo biti država z največ samomori na svetu, z največ raka na črevesju, z največ izgorelosti na delovnem mestu in z največjim številom depresivnih ljudi.

S potezo Levice in dvigom tako denarne socialne pomoči in minimalne plače se je sprožil plaz, ki pomeni le pustošenje. Na videz všečna poteza je nastala očitno na prepričanju, da ljudje ne znajo razmišljati. Logika je tu čisto preprosta, če imaš v malhi 10 kamnov, ki jih moraš razporediti med 5, bo vsak, da bo enak delež dobil 2, če daš samo enemu en kamen več, ga boš moral nekomu vzeti. In verjemite, da ga nihče ne bo vzel od svojih ust.

Ministrstvo na račun najbolj  revnih popravlja lastne napake

Zadnja poteza Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je še ena izmed mnogih, ki bo ljudi pripeljala do roba, ali celo čez, revščine. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih naj bi zasledoval dva cilja, in sicer:

  • razmejiti denarno socialno pomoč (DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 392,75 €;
  • hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela.

Za razrešitev prvega cilja predlagajo ukinitev dodatka za delovno aktivnost (DDA), ker po njihovem mnenju »z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, DDA ni več ustrezno umeščen v institut DSP. DDA je namreč bil sprejet kot »dodatek k DSP« v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila DSP zelo nizka in je znašala 230,00 €. DSP danes znaša 392,75 €, torej za 160 € več in skupaj z DDA dosega že skoraj 600 € oziroma 89 % minimalne plače.«. Mislim, da bi vsi prejemniki DDA radi vedeli, kdaj so na račun dobili tistih skoraj 600 €. Namreč če bi Ministrstvo prebralo lastne zahteve za dodelitev DDA bi kaj kmalu ugotovilo, da lahko samska oseba dejansko dobi največ 494,87 € (od tega 392,75 € iz osnovne DSP in 102,12 € iz naslova DDA). Verjamem pa, da se to ne sliši tako problematično, kot populistično zatrjevanje, da nekdo, ki je na DSP in ne sedi doma in še poleg dela, dobi skoraj 600 €.

Ministrstvo v nadaljevanju svojo utemeljitev razlaga s tem, da se ta anomalija odraža v skokovitem porastu upravičencev DSP. Kot zgleda na Ministrstvu verjamejo, da ta anomalija nima nič s tem, da podjetja še vedno propadajo, da ljudje zaradi izgorelosti raje dajejo odpovedi, ter da se cel svet pripravlja na ponovno gospodarsko krizo.

Alternativni ukrep na plečih tistih, ki so ljudem pomagali

Ministrstvo v duhu svojih ukrepov ponuja alternativno možnost in sicer, da prejemek, ki ga brezposelne osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katerih cilj je zaposlitev, iz tega naslova prejmejo, ne vpliva na denarno socialno pomoč.

V praksi to pomeni to, da bo znesek za DDA na plečih ponudnikov socialne aktivacije. Te so lahko ti, ki so preko že dobljenih razpisov in natančno določene finančne strukture bili ponudniki možnosti za socialno aktivacijo, ter so posameznike uvajali za trg ter s tega naslova nimajo dodatnih sredstev, da jih plačajo. Ali so bila različna društva, zavodi, ki so na ta način ljudi ohranjala v družbi, celo ustvarjala nova delavna mesta, ter definitivno nimajo lastnih sredstev, da bi lahko koga plačali. Med prejemnikom DSP in določeno institucijo je veljala simbioza, prejemnik je lahko nekaj delal, si ustvaril novo delovno mesto in od Ministrstva dobil 102,12 € za to. Institucija je imela delovno silo s katero je lahko delovala, razvijala nove projekte in celo v nadaljevanju ustvarila še kakšno delovno mesto več. Sedaj Ministrstvo to ukinja, z razlago, da bodo brezposelni si bili hitreje primorani najti službo, ne predvideva pa novih delavnih mest.

In če bi že institucija lahko dala kakšno delavno nagrado, lahko le to na osnovi podjemne ali avtorske pogodbe. Če operiramo s tistimi 102,12€, ki jih sedaj prejemnik DSP dobi in je osnova s katero institucija razpolaga:

 

Ministrstvo

Podjemna pogodba

Avtorska pogodba

Dobi prejemnik DSP

102,12 €

67,90 €

55,27 €

NO 10%

/

9,34 €

7,60 €

Prispevki ZZ 6,36%

/

5,94 €

4,83 €

Dohodnina

/

19,52 €

15,89 €

Prispevki PIZ 8,85%

/

8,26 €

6,73 €

Prispevki ZZ 0,53%

/

0,49 €

0,40 €

Posebni davek 25%

/

/

19,00 €

Strošek delodajalca

/

102,12 €

102,12 €

Kdo je tu nor?

Metod Kranjc

PUSTITE KOMENTAR