Slovenija za preprečitev nezakonitih migracij na meje pošilja dodatne vojake

282
Foto: Slovenske novice.

Avtor: Marko Vidrih

Za omejitev nezakonitih migracij je Slovenija na mejo s Hrvaško poslala dodatne vojake. Ker je klasična balkanska pot gosta, se le ti vedno znova vračajo na mejne prehode.

Slovenska vojska pravi, da se bo 35 vojakov pridružilo policiji pri patruljiranju meja na jugozahodu države, ko bo opazilo povečanje števila migrantov na tem območju.

Vojska je v soboto izjavila, da bodo njeni vojaki prinesli opremo za pomoč policiji, ki deluje na območju obalnega mesta Koper, ki je blizu hrvaške in italijanske meje.

Slovenski premier Marjan Šarec je pred tednom dni ob obisku hrvaške meje napovedal povečanje zaščite meja pred nezakonitimi migranti.

Slovenija sicer običajno spremlja mejo z policijskimi enotami, na več delih meje s Hrvaško je dobro vidna mejna ograja. Vendar se je v zadnjem času povečalo število migrantov in prosilcev za azil, ki so s Hrvaške prečkali »živo« mejo ter tako prišli v Slovenijo.

Klasična balkanska pot, ki vodi od Grčije preko severne Makedonije, Srbije in Madžarske do Srednje Evrope, je od leta 2016 precej zavarovana in posledično skoraj zaprta za migrante. Od takrat je bila vzpostavljena alternativna pot po Bosni, na Hrvaškem in v Sloveniji.

Tudi slovenska vojska je sodelovala v obmejnih patruljah skupaj s policijo od leta 2016, ko je več sto tisoč migrantov prečkalo državo dveh milijonov ljudi, da bi doseglo zahodno Evropo.

Najpomembnejše je, da te države vključujejo še bolj sprejemljivo Nemčijo, ki je od začetka sirske državljanske vojne leta 2011 sprejela več kot 130.000 Sircev.

Nekateri migranti so prišli tudi do italijanskih obal preko Libije, ki je bila manj dobrodošla tistim, ki iščejo zatočišče v državi.

Italijanski minister za notranje zadeve in podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini je zaprl sprejemni center za priseljence na italijanskem otoku Sicilija, ki je bil nekoč največji v Evropi.

Foto: Notranjska.si

Na vrhuncu leta 2014 je bilo v centru Sicilije okoli 4.100 migrantov. Med letoma 2014 in 2018 pa je na tej poti umrlo 30.510 migrantov.

Prejšnji mesec je Italija sprejela uredbo, ki jo je vodil Salvini in njegova skrajno desničarska stranka, ki predvideva visoke denarne kazni za »reševalce« migrantov, ki prečkajo italijanske vode.

Kljub temu na tisoče migrantov za »reševanje« še naprej prispeva z lastnimi sredstvi ali pa jih rešujejo italijanski organi. Koprska policija poroča o prijetju 122 migrantov v petek, ko je odkrila več majhnih začasnih migracijskih taborišč na gozdnatem območju. Večina priseljencev je prišlo iz Afganistana, med njimi je bilo vsaj pet mladoletnikov.

Policija še naprej zaznava trend naraščanja števila nezakonitih prehodov slovenske meje, v prvem polletju jih je bilo 5.345, kar je za 47,1% več kot v enakem obdobju leta 2018. Migranti prihajajo iz Pakistana, Alžirije in Maroka.

Največ nezakonitih prehodov meje so v prvi polovici leta opravili policisti iz policijske uprave Koper, Novo mesto in Ljubljana.

Do konca junija je 2.718 nezakonitih priseljencev izrazilo željo po mednarodni zaščiti, kar je 7,5% manj kot v prvi polovici leta 2018 (2.355).

V skladu z zadnjim poročilom so migranti, ki izražajo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito, po namestitvi v azilne centre pogosto na poti v svoje druge ciljne države.

Policisti so v prvi polovici leta zabeležili 355 primerov, v katerih so tujci prestopili notranjo schengensko mejo v Slovenijo brez veljavnih dokumentov ali dovoljenj, kar je za 13,2% manj kot v enakem obdobju leta 2018.

Največ takšnih nezakonitih vstopov so predstavljali Pakistanci, medtem ko prevladujejo v statistiki nezakonitih prehodov zunanje schengenske meje.

Večina takih primerov je bila zabeležena na slovenski meji z Italijo (226). Policija ugotavlja, da je to relativno majhno število primerov, saj se je število nezakonitih vstopov na meji z Italijo zmanjšalo.

Na mejnih prehodih je bilo zavrnjenih 2.178 državljanov tretjih držav, ker niso izpolnili pogojev za vstop v Slovenijo ali druge države EU, kar je za 10,8% več kot v prvi polovici leta 2018.

Največ jih je bilo zavrnjenih na mejnih prehodih s Hrvaško, od tega je bilo največ državljanov Afganistana, sledijo državljani balkanskih držav.

Število tujcev, katerih podatki so bili obdelani, ker jim ni bilo dovoljeno prebivati v Sloveniji ali drugih državah EU, se je povečalo za skoraj tretjino na 2.728.

Večina primerov se je nanašala na dovoljenje za prebivanje, ki je prenehalo veljati, večinoma pri državljanih držav Zahodnega Balkana. Zaradi iste stvari se zaradi liberalizacije vizumskega režima prav tako obravnava vse več moldavskih državljanov.

Slovenski policisti so v prvi polovici leta vrnili 3.534 tujcev organom sosednjih držav (od 1.174), večinoma hrvaškim oblastem.

V istem obdobju so tuji organi v Slovenijo vrnili 333 oseb, od tega 23 slovenskih državljanov.

 

PUSTITE KOMENTAR