Sledi korakov: Valerija Skrinjar – Tvrz

123
Valerija Skrinjar Foto: Igor Gošte

Avtor: Igor Gošte

Valerija Skrinjar – Tvrz je napisala verjetno najpomembnejšo knjigo za zagorsko okolje, trilogijo Zmajeva kri, ki je posvečena rudarskim rodovom. Rodila se je v družini očeta rudarja in bolne matere, ki je umrla, ko je bila Valerija stara dobrih pet let. V prvem delu oddaje je spregovorila o težkem življenju v otroštvu, ki sta ga zaznamovali mamina smrt in svetovna kriza, ki se je zalezla tudi v zasavske rudarske kraje in v otroške igre. Na začetku druge svetovne vojne, ko so prišli Nemci in zahtevali, da pozabijo na slovenski jezik, se je uprla in dejala, da je sicer tudi nemški jezik lep, a materni je najlepši. Tudi zaradi svoje uporniške narave je še kot mlado dekle odšla v partizane, kjer je med drugim delovala kot učiteljica in kasneje do konca vojne kot šifrantka. Povedala je še, kako je bilo, ko se je v hudi zimi v snegu skoraj 500 partizanom pod poveljstvom komandanta Frante uspelo prebiti iz nemškega obroča na Menini planini. Po koncu vojne je opravljala različna dela. Večji del svoje poklicne poti je opravljala delo novinarke kot dopisnica Tanjuga, Oslobođenja in revije Male novine iz Sarajeva, pri čemer je spoznala veliko slovenskih in jugoslovanskih književnikov, slikarjev in drugih kulturnikov. Naklada revije je bila v tistem času tudi več kot 365.000 izvodov. Leta 1968 je izšla njena prva knjiga z naslovom Bosonoga, ki govori o njenem otroštvu v rodnem Zagorju. Med njene pomembnejše knjige, napisala jih je več kot trideset, štejemo, moramo jo še enkrat omeniti. njeno rudarsko trilogijo Zmajeva kri pa knjigi Na svoji žlahtni zemlji in Jutro v Bosni. Slednji  govorita o vojni v Bosni, ki jo je ob najhujšem obleganju Sarajeva dodobra izkusila tudi sama. S prvim možem sta imela dve hčeri, po ločitvi pa se je poročila še v drugo z Josipom Tvrzom. Z njim ji je potem z zadnjim konvojem uspelo prebegniti iz obleganega Sarajeva v Slovenijo. Tu je imela kar nekaj časa težave s prilagajanjem na mir in kar nekaj težav, da sta z možem prišla do ponovnega prejemanja pokojnine in si seveda priskrbela vse potrebno za nemoteno življenje v svoji prvi in novi domovini Sloveniji. Povedala nam je tudi, kako hudo je bilo, ko je na smučanju tragično preminula njena hči Gordana- Goga, ki je bila takrat tik pred diplomo v arhitekturi. Kljub mnogim tragičnim dogodkom ni nikoli prenehala pisati in je s pisanjem leposlovja nadaljevala tudi v Ljubljani. Kot smo že omenili, je prav zaradi ljubezni do svojega rodnega Zagorja pred leti napisala trilogijo Zmajeva kri, ki govori o bogati zgodovini dvestopetdesetletnega obdobja rudarstva v Zagorju, to pa se je začelo v vasi Strahovlje, kjer je, naj mimogrede omenimo, odraščal tudi kolesar Primož Roglič. Trilogija, kot nekaj njenih drugih literarnih del, je izšla pri Založbi Karantanija.

Več o njenem bogatem pisateljskem in prevajalskem opusu boste lahko izvedeli 29. oktobra, ko bo gostja zagorske knjižnice.

 

PUSTITE KOMENTAR