Kaj je politika?

251

Avtor: Metod Kranjc

Problematika prevelike populacije volkov v Sloveniji, ki se v letošnjem poletju kaže z njihovimi skoraj vsakodnevnimi napadi, je izzvala Sindikat kmetov Slovenije, da je 10. avgusta 2019 v Velikih Laščah organiziral veliki protestni shod pod naslovom “Slovensko podeželje ne bo zverinjak”. Zahteve Sindikata kmetov Slovenije je poleg nekaterih drugih političnih strank podprla tudi Slovenska ljudska stranka (SLS). Podprla jih je direktno in odločno. In se je “vsulo” po njej in njenem predsedniku Marjanu Podobniku.

V tem zapisu bomo najprej komentirali dva teksta, ki izstopata po žaljivem in podcenjujočem pristopu, v Mladini in Večeru. Nato pa bomo angažiranje SLS in njenega predsednika poskušali postaviti v širši kontekst razumevanja v Sloveniji, kaj in katere družbene izzive ter probleme sme nagovarjati politična stranka.

Zadnja št. Mladine (16. 8. 2019) prinaša več prispevkov o tej tematiki. Vsi so žaljivi, predvsem pa nedostojni do Marjana Podobnika. Kot da se je čas zavrtel 20 ali 25 let nazaj. Najbolj nedostojen, tudi “ad personam” do Marjana Podobnika, je Vlado Miheljak. Vzame si pravico, da ob kratkem komentiranju dogajanja z volkovi govori o njem kot o “mrtvem politiku”, o “njegovi dokončni odplaknitvi na smetišče zgodovine”. Marjan Podobnik ima en sam greh. Ponovno se je politično angažiral. Miheljak si privošči še več, Podobniku pripiše, da se v svoji politiki ne bori le proti medvedom, pač pa tudi proti intelektualcem, gejem … Obtožba je absurdna in z ničimer dokazana. V drugih zapisih v Mladini se mu še očita, da SLS in njega ne zanimajo ne volkovi ne kmetje, pač pa zgolj to, da bi se stranka znova vrnila v parlament.

Vir: Mladina

V Sobotni prilogi Večera (17. 8. 2019) se Marjana Podobnika in SLS loti Svetlana Slapšak. Že naslov njenega teksta Osamosvojitelji in volk kaže, v katero smer jo bo odneslo. Kot smo že vajeni, Slapšakova spet z omalovaževanjem govori o osamosvojiteljih. Nato v zgodbo vplete Janeza Janšo, zopet posmehljivo in žaljivo. In potem se loti še Podobnika. Tudi ona ga ocenjuje kot “propadlega politika”, ki da zlorablja volkove, da bi se s stranko SLS ponovno vrnil v slovenski parlament. In še več, da v tej problematiki skuša zlorabljati antagonizem med Ljubljano in širšo Slovenijo ter da gre za politično manipulacijo. Predvsem pa se iz njene kolumne vidi, da celoten problem prevelike populacije volkov pa tudi medvedov v Sloveniji podcenjuje.

Na kratko povzeta stališča v teh dveh medijih nam služijo kot podlaga, da se do takih in podobnih odzivov kritično opredelimo. Najprej se nam postavlja vprašanje, zakaj se v reševanje tega občutljivega in zapletenega izziva, tj. problematike prevelike populacije volkov v Sloveniji, ne bi smela aktivno vključevati tudi politika. Tudi politične stranke. Tudi SLS.

SLS si tega problema ni izmislila. Niti ga ni povzročila. Je pa začutila, da je zadeva resna in zato zahteva ukrepanje pristojnih strokovnih in političnih institucij.

Je to zloraba politike, če SLS kot tista stranka, ki ji je vse od njene ustanovitve leta 1988 v Unionski dvorani blizu usoda ljudi na podeželju, jasno in dosledno opozarja, da so zadeve v zvezi z zvermi v Sloveniji postale kritične?

In SLS naj ob tem ostane tiho! Zakaj že? Ker si bo s svojo aktivnostjo pri tem vprašanju nabirala politične točke, pridobila zaupanje ljudi in se znova vrnila v slovenski parlament. Še več, njen predsednik je javno izrazil svojo željo, da bi stranko spet pripeljal v državni zbor. Je s tem kaj narobe? Očitek je smešen. Saj je obratno res, da je ključna politična naloga ali pa izziv aktualnega predsednika SLS, da stori vse, da bo stranka znova parlamentarna. In kot je tudi res, da se je SLS dolžna aktivirati, če vidi, da so se ne samo kmetje, ampak ljudje na podeželju na sploh znašli v težavah.

Stranki SLS se v teh dneh tudi očita, da pri problematiki volkov izkorišča stanovske organizacije, kjer da je veliko članov SLS. Naše vprašanje je, ali je narobe, če si član SLS in tudi aktiven v takih organizacijah. Je članom drugih slovenskih političnih strank onemogočeno ali vsaj ovirano delovanje v njih? Seveda ni.

Ampak dogaja se paradoks, da so se ob tem pokazali potenciali “potopljene ladje SLS”, kot jo je v zgoraj omenjeni kolumni poimenoval v Mladini Vlado Miheljak.

Vir: Večer

SLS in njen agilni predsednik sta tokrat ponovno pokazala organizacijsko in mobilizacijsko moč. In to nekatere, predvsem v levičarskih medijih, moti. In da je ta paradoks še večji, so prav taki napadi, kot smo jih uvodoma pokazali sami, SLS naredili le še večjo publiciteto. Tu moramo dodati, da zavračamo žaljiv ton in diskreditacije, ki so se pojavile v teh medijih. In ne nazadnje, kdo je kriv, če se je aktualna politika zleknila v julijsko in avgustovsko dremavico in se zelo pasivno odzivala na zelo aktualno problematiko volkov. Ko pa se vsebinsko dobro pripravljeno in z jasnimi zahtevami ter predlaganimi rešitvami oglasi Sindikat kmetov Slovenije, katere podprejo nekatere politične stranke, poleg SLS tudi SDS in NSi, pa gre za vmešavanje politike in politizacijo.

Kaj bi torej svetovali SLS, kako naj ravna glede problematike volkov v naslednjih tednih in mesecih?

Najprej to, da naj ostane aktivna pri reševanju tega problema. Naj je ne zmedejo očitki, da je s svojo aktivnostjo to vprašanje spolitizirala. Nasprotno, samo dosledno in vztrajno vključevanje politike, še posebej SLS, je jamstvo, da se bodo zadeve začele razreševati hitro in na pravi način. Z zanimanjem pričakujemo napovedano vključevanje predsednika vlade Marjana Šarca v razreševanje tega problema. Bo tudi on najprej poudarjal, da je samo za strokovne rešitve in naj se politika vanj ne vmešava, ali pa bo presenetil z zahtevo vladnim in drugim službam, naj vendar storijo to, kar so dolžne in za kar so pristojne?

Svetovali bi ji tudi, da še naprej poleg rešitev, ki jih sama predlaga, odpira tudi strokovna vprašanja. Na primer, v povezavi s populacijami volkov, predvsem to, kako uravnavati ekosistem. Kot je o tem dejal zoolog dr. Tomas Schmickl, da ko enkrat človek poseže v ekosistem (na primer z dodatno naselitvijo volkov), bo to pomenilo, da bo vanj moral posegati tudi v prihodnje. Tudi zato je bilo treba sprejeti interventni zakon o odstrelu 175 medvedov in 11 volkov iz narave, ki je bil pred kratkim zaradi povečanja populacije zveri sprejet v DZ. In kot je znano, do dejanskega odstrela volka, kljub njihovim napadom, sploh še ni prišlo.

V tej zvezi bi radi opozorili na zelo aktualen prispevek, ki ga je v spletnem Časniku objavil Jože Mlakar. V njem zgodovinsko opiše dogajanje na naših in sosednjih območjih, ki so jih zaznamovale absolutno prevelike populacije volkov. Takole zaključi: “Volkove moramo v Sloveniji odstraniti z območja goste poseljenosti. To pomeni vsaj z dveh tretjin slovenske poselitve. Skoraj edini način je odstrel … in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše: z odstrelom uravnavamo število divjadi do mere, da je možno sobivanje z ljudmi.”

Stranki bi še svetovali, naj poskuša tam, kjer bo programsko mogoče, ohraniti odprt odnos do nevladnih organizacij, še posebej okoljskih. Prepričani smo, da bi našli sorodna stališča. Zato naj SLS še jasneje izoblikuje svoja stališča do trajnostne, zelene in prehransko varne razvojne paradigme Slovenije in tudi Evrope. SLS naj tudi jasneje izpostavlja svoja znana stališča za ohranjanje nepozidane kmetijske zemlje in za boj proti zaraščanju.

In na koncu: SLS ni stranka, ki bi spodbujala spor oziroma antagonizem med Ljubljano in širšo Slovenijo, med urbano in podeželsko Slovenijo.

Ravno nasprotno. Ko se zavzema za delujoče rešitve, ki bodo v primeru volkov (zveri) omogočale sproščeno in varno življenje ljudi na podeželju, postaja s tem kot politična stranka most med urbanim in podeželskim prostorom. In zanimivo, čeprav se SLS že drugi mandat ni uvrstila v državni zbor, nobeni drugi politični stranki ni uspelo napolniti tega avtentičnega prostora SLS. Če omenimo samo en vidik: kdo drug, če ne podjetni in uspešni ljudje na podeželju, tudi kmetje, so poroštvo za to, da se bo v Sloveniji pridelalo dovolj zdrave in kakovostne hrane? Kakšen antagonizem je to? Ga ni, pač pa dobra sinergija. Slovenija potrebuje take sinergije in pozitivne zgodbe sodelovanja. Gre za sobivanje mest in podeželja. In tu je SLS doma.

 

PUSTITE KOMENTAR