[RAZISKUJEMO]: Nakupovalna zavest se spreminja: second hand trgovine v Sloveniji

459
Foto: Pixabay

Avtor:Marko Vidrih

V zadnjih letih je tudi Slovenijo zajel val t. i. second hand trgovin oziroma trgovin, ki prodajajo rabljene izdelke, blago iz druge roke. Med njimi se v največji meri najdejo takšne, ki prodajajo oblačila in dodatke k njim, se pa na trgu najdejo tudi takšne, ki prodajajo drugačne predmete iz druge roke, na primer vinilne plošče, starine, knjige, računalniško opremo, avtomobile … V porastu so tudi takšne, ki ponujajo več različnih rabljenih izdelkov na enem mestu. Prvi v Sloveniji je na tak način začel v letu 2010 delovati projekt Društva Kraljev ulice z imenom Stara roba, nova raba, ki predstavlja primer dobre prakse socialne trgovine. Ljudje vanjo prinašajo, pravzaprav podarijo, predmete, ki jih ne potrebujejo več, ti pa potem gredo po simbolni ceni na polico in čakajo novega lastnika. Po tem zgledu deluje sedaj po Sloveniji tudi več Centrov ponovne uporabe, ki so projekt Javnega podjetja Snaga. Second hand trgovine z oblačili pa so se pri nas prvič pojavile dobri dve desetletji nazaj in jih najdemo po celotni Sloveniji, v največjem številu v prestolnici. Po sorodnem principu delujejo tudi komisijske trgovine, kjer lahko predmete, ki jih več ne potrebujemo, prodamo in/ali si med ponudbo ugodno izberemo nove.

Zavest, da je tudi staro (še) lahko dobro, včasih celo odlično, se prebuja, saj vse kaže, da smo svet zasičili s takšnim in drugačnim, večkrat pravzaprav prepotrebnim materialom, kar kaže obremenjenost našega zelenega planeta z onesnaženjem in konec koncev tudi s povečano praznino v ljudeh.

Na dolgi rok se je dobro zavedati, da je vsak predmet, ki mu podaljšamo uporabo s ponovno rabo, korak bližje k tistemu dolgoročnemu zdravju in sreči, ki si ju vsepovprek zaželimo ob začetku novega leta, vendar gre tukaj za dobrobit prav vseh, še najbolj pa naših potomcev, ki bodo »spali tako, kot jim bomo postlali prav mi«.

Najrazličnejšim predmetom lahko podaljšamo uporabo in življenjsko dobo tako:

  • da jih ne zavržemo ob prvem impulzu, ko vidimo novejšega ali modernejšega,
  • da jih ob poškodbah, napakah ali po dolgotrajni uporabi popravimo, zalepimo, zašijemo, servisiramo, če je to le mogoče,
  • in da razmislimo, preden se podamo v nov nakup, ali izdelek sploh potrebujemo oziroma ali nam bo res dvignil kakovost bivanja ali le potešil hipno zadovoljstvo.
V trgovinah iz druge roke se najde za vsakogar kaj.
Foto: Flickr

Zakaj sploh odpreti second hand trgovino?

Second hand trgovine so nastale iz različnih vzgibov in zaradi različnih vizij predvsem odgovornih in kreativnih posameznikov.

Barbara Por Hrovat, vodja malce drugačne second hand trgovine z imenom Divas Vintage Store, ki v centru prestolnice že sedem let ponuja vintage oblačila, modne dodatke in dodatke za dom, ki so iz različnih obdobij prejšnjega stoletja, pravi, da je bilo povod za odprtje omenjene trgovine dejstvo, da jo je v prejšnji karieri služba utesnjevala. Odločila se je, da potrebuje nov izziv ter prišla do zaključka, da je najbolje, da združi vse, v čemer uživa: modo, nakupovanje, potovanja, obisk bolšjih trgov, ekologijo in ekskluzivnost.

Ker je že mnoga leta oboževalka in poznavalka vintage in second hand dizajnerskih oblačil, se ji je porodila ideja o odprtju takšne trgovine, ki združuje vse njene strasti. Že samo ime trgovine sporoča, da v njej tudi najbolj zahtevne dame lahko najdejo nekaj zaželenega, unikatnega, modnega in kakovostnega s poreklom, pa čeprav ne novega.

Izbira je več kot zadovoljiva.
Foto: Pexels

Drugi butik, trgovina z oblačili iz druge roke iz Kranja, je odprla svoja vrata pred dobrimi štirimi leti z vizijo ljudi usmeriti v bolj racionalno in ekonomično razmišljanje ter pokazati, da nakupovanje v trgovini iz druge roke ne pomeni slabšega položaja v družbi, ampak samo to, da se za par evrov da dobiti kakovostne artikle različnih blagovnih znamk.

Drugi butik je svoja vrata odprl v Kranju pred štirimi leti.
Foto: Drugi butik

Navdih za odprtje Drugega butika se je rodil iz dejstva, da so oblačila postala potrošni material, ki se ga hitro naveličamo, večkrat oblečemo le nekajkrat ali pa še to ne. Rada se nam nabirajo v omari, ob tem pa povrhu večkrat še nimamo »nič za obleči«. Če je kos oblačila stal precej, je slovo od njega težje kot sicer, iz tega pa večkrat sledi menjava ali posojanje oblačil med prijateljicami. Sedaj prijateljicam ni več treba čakati drugih prijateljic, temveč lahko svoja oblačila v omenjenem butiku prodajo po simbolični ceni, prav tako pa si po takšni ceni lahko kupijo kakovostna, modno in lepo ohranjena oblačila, večkrat celo nova, takšna, ki niso bila nikoli nošena.

Široka ponudba Drugega butika.
Foto: Drugi butik

Mateja Gjurina, ki je v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani leta 2010 odprl Gvant, trgovino z vintage in second hand oblačili, je vodila v second hand vode predvsem skrb za okolje v kombinaciji z željo ponuditi kakovostna oblačila po dostopnih cenah. Gvant v Slovenijo prinaša nov odnos do oblačil in drugačno obliko mode. Ljudem z odprtim življenjskim slogom, odgovornim odnosom do okolja ter izdelanim občutkom do družbe ponuja možnost drugačne izbire oblačil. V Gvantu so si zastavili visok, a uresničljiv in v tujini že dosežen cilj, ki na novo definira pojem »druga roka« ter sledi novim trendom v razvitih gospodarskih okoljih. V najbolj mondenih svetovnih metropolah se v zadnjih letih pospešeno odpirajo vrata trgovin, ki na ogled postavljajo še sveže modne trende in oblačila, ki so malo ali sploh nerabljena. V trgovini Gvant je mogoče najti znane blagovne znamke, kot so Boss, Mexx, Diesel, Tommy Hilfiger, Levi’s in druge, ter z njeno pomočjo slediti sodobnim ali vintage modnim slogom. Njeni zvesti obiskovalci so ljudje, ki želijo v svojo vizualno podobo ujeti sporočilo odgovornejšega odnosa do sveta ter hkrati izživeti svojo kreativnost.

Kaj se v trgovinah iz druge roke najbolje prodaja in po koliko?

Kupci najbolj povprašujejo po atraktivnih, drugačnih in posebnih artiklih predvsem glede na sezono. »Sedaj gredo na primer v prodajo najbolj puloverji, jopice, jakne, kavbojke, superge in podobno,« pravi Matej Gjurin.

Cenovni razpon izdelkov oziroma oblačil je odvisen od vizije trgovine, je pa značilno, da so cene oblačil iz druge roke precej nižje od novih, v mnogih se cene povprečno gibljejo v razponu od tri do deset evrov, seveda pa je mogoče dobiti tudi cenejše in dražje. V povprečju pa so artikli od novih cenejši za 80 odstotkov ali več.

Kdo vse nakupuje v trgovinah z rabljenim blagom in zakaj?

Stereotip, da v trgovinah z rabljenim blagom kupujejo predvsem tisti, ki si nove reči težje privoščijo, ne drži. Z modernim tempom življenja ter neusmiljenim ravnanjem z naravo se nam vsakokrat intenzivneje pridružuje razmišljanje, ki nam trka na ekološko vest, nas sprašuje, kako je bil izdelek narejen, kdo ga je naredil, za kakšno plačilo, ali izdelek res potrebujemo ter kolikokrat ga bomo uporabili. V second hand trgovinah pogosto kupujejo dobro situirani ljudje z višjo izobrazbo, ki se zavedajo, da ni vse v denarju ter statusu ter da je prava sreča zelena kot pomladni travnik, srčna in svobodna.

Barbara Por Hrovat pravi, da imajo v njihovi trgovini vedno več rednih strank, ki jih pridobivajo z redno raznoliko ponudbo in da so nad trgovino in njihovo ponudbo navdušeni tudi turisti.

Tem je namreč ta koncept trgovin že bolj znan, najbolj pa so veseli, ko najdejo kak kos slovenskega porekla, saj imajo tako unikaten spominek na našo deželo. V njihovi trgovini nakupujejo tudi gledališča, ki pri njih najdejo marsikaj zase. Drugi butik, ki ima malce drugačno idejno zasnovo, obiskujejo mladi, stari, ženske in moški. Njihova ciljna skupina so ženske, ki imajo rade modna oblačila, priznane blagovne znamke in so rade urejene, pri čemer pa ne želijo zapraviti celotnega premoženja. Z vsakotedensko novo ponudbo jim uspeva, da jih redne stranke obiščejo prav vsak teden, da si izberejo svoj kos.

Redna stranka second hand trgovin, Anja, magistrica socialnega dela, pravi, da v tovrstnih trgovinah kupuje predvsem zaradi reciklaže, ponovne uporabe, kroženja, nereproduciranja dodatnih izdelkov, preprečevanja masovne proizvodnje ter tudi zato, ker ve, da so oblačila oprana in hkrati preprana (se ne krčijo, obarvajo, so preizkušena). Tam kupuje vsakovrstna oblačila razen spodnjega perila in kopalk, in sicer povprečno na vsaka dva meseca. Pravi, da so bile njen najboljši nakupovalski ulov enodelne obleke iz naravnih materialov, za katere ni odštela več kot deset evrov. Običajno tam ob enem obisku zapravi med 20 in 30 evrov.

Roke second hand trgovin so zelene.
Foto: Pixabay

In kdaj se boste opogumili vi?

Če povzamemo, so trgovine tipa second hand predvsem trgovine s ponudbo oblačil, ki izstopajo od ustaljenih ukalupljenih modnih smernic, čeprav se seveda tudi tem v določeni meri ne da izogniti, hkrati pa ponujajo okolju prijazen nakup, saj gre za obliko recikliranja. Prava zmagovalna, win-win in še enkrat win situacija: modno, ugodno in še ekološko povrh!

In kdaj boste vi prvič izbrali pogum ter se odpravili na svoj zmagoslavni nakup v trgovino iz druge roke, če seveda tega še niste storili?

PUSTITE KOMENTAR