Recesija? Mah kdo se boji recesije?

489

Avtor: Marko Vidrih

Ljudje, ki so »preživeli« veliko recesijo, so razumljivo nervozni, ko slišijo to besedo. Vendar obstaja utemeljen razlog, da verjamemo, da bolečina, ko bo nastopila naslednja recesija (in bo v kratkem), ne bo tako velika, kot so jo ljudje doživeli leta 2008.

Del poslovnega cikla

Recesije (padec BDP-ja vsaj dve zaporedni četrtletji) so del osipa in toka financ. Toda težko jih je dodatno kategorizirati. Narava vsake recesije je drugačna in nepredvidljiva. Nekatere recesije imajo minimalen učinek, nekatere so pomembne in nas vse skupaj naredijo revnejše.

Zgodnja recesija v začetku devetdesetih, nas je vse močno prizadela. Kupci niso imeli denarja za plačilo, podjetja niso mogla plačati zalog. Družine so svoje domove prodajale za selitev v manjše, prodajali so se avtomobili in odpuščali delavci.

Na splošno je bila recesija leta 2008 grozna. Na indeksu S&P se je pokazal upad za približno 50 ali 60 odstotkov, običajna recesija povzroči padec blizu 30 odstotkov.

Tudi BDP je v letu 2008 močno padel za 5,1 odstotkov (povprečje na globalni ravni). Če primerjamo to z 2,7 odstotki med letoma 1981 in 1982, 1,4 iz leta 1990 do 1991 ter 0,3 odstotka v letu 2001, skoraj nič se ne more primerjati z letom 2008.

Priprava na recesijo je lahko težavna, saj nikoli ne vemo, kdo bo najbolj oškodovan. Nekatera podjetja uspevajo, tako da so proticiklična in najdejo več strank, kot so stečajni odvetniki in diskontne prodajalne. Drugi trpijo.

Poskusiti vse, je nemogoče. Danes vemo, da prihaja recesija, saj se večina analitikov strinja. Morda prihodnje leto, morda 2021. Prihajamo namreč do konca poslovnega cikla.

Dokler se bo gospodarstvo gibalo v ciklih, bo vedno prišla recesija. Trenutno je o padcu več govora, kot običajno. V teh dneh skoraj ni časopisa ali finančnega spletnega mesta, kjer ne razpravljajo o kazalnikih in pomislekih o recesiji.

Dejansko smo že v tem trenutku lahko v recesiji, ne da bi to sploh vedeli. Ekonomisti morajo namreč čakati na podatke, po katerih se meri BDP – nove ocene prihajajo, ko prispejo dodatne informacije.

Razen tega so trgi že od nekdaj ciklični. Staviti proti vedenju trga se zdi veliko manj pametno, kot če domnevamo, da bomo na koncu spet v recesiji.

K tej neizbežnosti dodajmo, da so nekateri vodilni kazalniki začeli zaostajati. V proizvodnji in kmetovanju je šibkost, poslovne naložbe pa so majhne.

Drugi kazalnik, krivulja donosnosti državnih obveznic, se je »obrnila«. To pomeni, da so vlagatelji pripravljeni vzeti manj obresti in pobrati svoj denar, kot da bi ga zapirali za daljša časovna obdobja, saj menijo, da je gospodarstvo kratkoročno videti slabo. Gre za skrivno statistiko, le da je pred vsako recesijo enaka – v povprečju 14 mesecev vnaprej se že več kot 50 let ponavlja.

Tem znakom dodajte trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko in že imamo dovolj razlogov, da smo glede gospodarstva pesimistični.

Če pogledamo pošteno, obstajajo tudi pozitivni kazalci, pa tudi kazalniki, ki še niso postali negativni. Potrošniška poraba je velika, čeprav so potrošniki izrazito razgibani in zlahka zaprejo denarnico ob prvih znakih slabih novic – gospodarskih ali političnih. Tudi brezposelnost ostaja nizka, čeprav je tudi ta kratkoročni kazalnik brez veliko napovedne vrednosti.

Zavedati se moramo, da tudi preveč skrbi okoli recesije, jo lahko sproži, saj podjetja reagirajo tako, da se potegnejo nazaj, ljudje pa varčujejo denar, namesto da bi ga porabili. To zmanjšuje BDP.

Ne glede na to, ali je recesija uradno tu ali na poti, se za previdnost predlaga preventivne ukrepe.

Kaj storiti?

Prvi korak je razmisliti, kam spadate. Ali ste med 4 odstotki družin, ki bi vas nepričakovan račun v višini 400 evrov ohromil. Potem, se poglobite v svoje stroške in raziščite, kje jih lahko zmanjšate. Še zmeraj je čas za iskanje bolje plačanega dela. Trg dela je namreč še zmeraj zelo močan in še vedno se oglašuje veliko delovnih mest. Če boste čakali na recesijo, bo prepozno za zahtevo povišice.

Če lahko, si poiščite dodatno delo in denar porabite za izgradnjo »gotovinskega blažilnika« in zmanjšanje dolga. Če imate sredstva, se osredotočite na rezervo v gotovini za najmanj šest mesecev, če je le mogoče, eno leto ter zmanjšajte dolg.

Bolj premožni preučite svoj trenutni načrt s svojim finančnim svetovalcem. Ne poskušajte začasno vlagati, še posebej, ker ne morete vedeti, kdaj se začne ali konča recesija. V globoki recesiji, kot je bila leta 2008, so se vrednosti naložb nižale dve leti. V manjših recesijah se hitreje »odbijejo« nazaj. Razmislite o vlaganju v žlahtne kovine npr. zlato in izbrane, močne kriptovalute.

Čeprav so recesije življenjsko dejstvo, je pomembno, da se zavedate, da bodo tudi te minile.

 

PUSTITE KOMENTAR