Žalostno: Laži, goljufije in korupcija v Sloveniji

328

Avtor: Marko Vidrih

Ljubljanski zmaj je daleč najbolj prepoznaven simbol glavnega mesta Slovenije. Veličastno dominira nad znamenitim zmajskim mostom, izstopa v različnih heraldičnih znakih, je maskota in simbol različnih športnih klubov in se pojavlja tudi v slovenskih pravljicah in pesmih.

Legenda pravi, da so starogrški junak Jason in njegovi Argonavti premagali pošast, ki je živela ob reki Donavi – zmaja. A zdi se, da je ta zmaj pustil zastrupljeno jajce: majhno državo v osrčju Evrope, ki goljufa, kjer se le da. Brez velikega hrupa. In zakaj? Da bi svoje banke naredila privlačnejše za tuje vlagatelje? Morda.

Med slovenskim pravosodjem in EU se je oblikoval oster boj. Obtožnica zoper nekdanje najvišje uradnike slovenske centralne banke nalaga Komisiji EU in ECB v dogovarjanju za napačno predstavitev sredstev državnih bank, ki jih je Komisija nato prisilila v privatizacijo.

Spomladi leta 2013 so Slovenijo začeli predstavljati kot naslednjo, potem ko je Trojka (Evropska komisija, MDS in ECB) na Cipru postavila načrt reševanja. Mediji so začeli gnati grožnje, da bo naslednja postaja Trojke – Slovenija. Stresni testi bank so se začeli poleti 2013, rezultati, predstavljeni decembra, pa so pokazali kapitalski primanjkljaj v višini 4,78 milijarde evrov.

Stresni test je bil za Slovenijo šok

To je bil šok, ker je mesec dni prej Evropski bančni organ (EBA) ugotovil, da imata največji dve banki dovolj kapitala. Kar naenkrat je bil ocenjeni kapital za 2,9 milijarde evrov manjši. Poleg tega sta se dve ločeni reviziji dveh neodvisnih agencij Oliver Wyman in Roland Berger razlikovali za vrtoglavih 1,5 milijarde evrov.

Kot poroča ljubljanski tednik Mladina, obtožnica štirih uradnikov Banke Slovenije počiva na zastrašujoči obtožbi, da v stresnih testih ni bila uporabljena nobena uradna metodologija. Ocene, ki so jih podpisale, ki jih je predstavila Evropska komisija (ES), so bile preprosto izmišljene.

Po odobritvi Evropske komisije je bila slovenska vlada prisiljena vzeti 2,8 milijarde evrov visoko obrestno posojilo za zbiranje kapitala bank pod pogojem, da bodo banke kasneje privatizirane. Hkrati je EK avgusta 2013 spremenila pravila »izplačila« v »varščino«, ki je odtujila vse podrejene imetnike bančnih obveznic. Medtem ko so prej nemške, francoske, irske, italijanske in druge vlade smele rešiti svoje banke, tako da so jih poplavile z ogromnimi količinami denarja, je morala slovenska vlada prodati svoje deleže v bankah. Hkrati je bilo poslovanje bank omejeno, dokler niso bile prodane.

Vlada je pod pritiski Komisije razpadla

Slovenska vlada se je dolgo časa upirala ukazu o prodaji bank in EK trdila, da si je gospodarstvo vmes močno opomoglo in da tega ni bilo treba narediti. A nato se je pod pritiski ES postopoma vse skupaj razpadlo. Leta 2016 je bila banka NKBM prodana skladu Apollo za slabih 250 milijonov evrov, čeprav je vlada pred tem vložila 870 milijonov evrov, da bi ta zbrala svoj kapital. Delnice vseh malih delničarjev so bile preklicane. In končno je šla v prodajo tudi največja slovenska banka NLB. Država je vanjo že vložila 1,5 milijarde evrov. 60 odstotkov banke je bilo prodane prej za približno 600 milijonov evrov.

Tednik Mladina je špekuliral, da so Evropska komisija, Evropska centralna banka in Banka Slovenije namerno predstavile zdrave, očiščene banke za tuje vlagatelje. Če ne bo ostala nobena večja finančna institucija, bo država tudi bolj prožna in dovzetna. Škoda na domačem finančnem trgu je ogromna.

Čeprav ni navedeno v obtožnici, je EK že v pravni bitki. Nasprotovala je policijski preiskavi arhivov Slovenske centralne banke in februarja letos vložila tožbo zoper slovensko vlado zaradi kršenja »njihovih« arhivov.

To ni prvič, da EU poskuša prikriti ključne dokaze

Kot se dobro spominjamo, je evropsko sodišče marca 2019 razsodilo, da ECB ni bilo treba razkriti grških spisov, ključnih dokumentov v zvezi z grško krizo.

Observatorij korporativne Evrope – skupina za raziskave in kampanje, ki izpostavlja moč korporativnega lobiranja v EU – je septembra 2018 poročala o desetletju tesnih vezi med Evropsko komisijo in finančno industrijo. Ocenjuje, da je tretjina vseh najvišjih uslužbencev oddelka, ki ureja finance (GD FISMA), bodisi delala za finančno industrijo pred ali po javni funkciji.

Kje smo danes?

Tretja največja slovenska banka A banka je v sredo sporočila, da se je njen konsolidirani čisti dobiček v prvi polovici leta 2019 zmanjšal na 26,2 milijona evrov – s 40,4 milijona evrov v enakem obdobju lanskega leta .

Konsolidirani čisti obrestni prihodki A banke so se z 29,5 milijona evrov rahlo povečali na 29,8 milijona evrov, čisti prihodki od provizij pa so se z 18,5 milijona evrov povečali na 20,2 milijona evrov, je banka zapisala v vmesnem finančnem poročilu, ki ga je poslala Ljubljanski borzi.

Skupna sredstva banke so se konec junija povečala na 3,8 milijarde EUR s 3,7 milijarde EUR leto prej.

»Banka je visoko likvidna in kapitalsko močna, kar odražajo tudi količniki likvidnosti in kapitalski količniki. Količnik skupnega kapitala je konec junija 2019 za Abanko znašal 23,2 odstotka,« je zapisal posojilodajalec.

Slovenski državni holding SDH je junija izjavil, da je z drugo največjo posojilodajalko v državi, Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), podpisal sporazum o prodaji 100 odstotkov A banke v skupni ceni 511 milijonov evrov, z zaključkom pridobitve pod pogojem regulativnih in drugih potrebnih odobritev.

Vrednost sporazuma vključuje dividendo v višini 67 milijonov evrov, ki je bila prodajalcu izplačana maja pred podpisom sporazuma, je takrat povedal SDH, ki deluje v imenu slovenske vlade.

NKBM je v lasti investicijskih skladov, povezanih z Apollo Global Management (80 odstotkov) in Evropske banke za obnovo in razvoj (20 odstotkov).

Z združitvijo A banke in NKBM bi nastala banka, ki bo imela okoli 22,5-odstotni tržni delež. Največja slovenska banka, Nova ljubljanska banka, ima približno 23-odstotni tržni delež.

Razočaranje nad številkami

Slovensko gospodarstvo se je v drugem četrtletju 2019 medletno povečalo za 2,5 odstotkov v primerjavi s 3,3 odstotkov v prvem četrtletju, okrepljeno z rastjo izvoza in naložb, je v petek sporočil statistični urad.

Bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju zvišal za 0,2 odstotkov, v primerjavi z 0,6 odstotkov v prvem četrtletju, kar je najmanjša četrtletna rast v letu dni, poroča statistični urad. Prav tako so na uradu popravili rast BDP v letu 2018 s 4,5 odstotkov, na 4,1 odstotkov.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je nad številkami razočaran. Napoveduje, da bo rast BDP v letu 2019 znašala 2,8 odstotkov, kar je pod vladno napovedjo.

Vladni makroekonomski inštitut UMAR je namreč marca napovedal, da se bo rast BDP v letu 2019 upočasnila na 3,4 odstotkov v primerjavi z 4,1 odstotkov v letu 2018.

Rast se v veliki meri upočasnjuje zaradi gospodarske upočasnitve glavnih trgovinskih partnerjev Slovenije, ki so večinoma druge države evrskega območja, je dejal Matej Justin, direktor sklada na finančni platformi Borza Teratev.

Slovenija izvozi približno 80 odstotkov svoje proizvodnje, največ v Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Francijo. Glavni izvoz vključuje avtomobile, avtomobilske dele, farmacevtske izdelke in gospodinjske aparate.

Statistični urad je poroča, da se je izvoz medletno povečal za 9,4 odstotkov, uvoz pa za 12,3 odstotkov. Skupne naložbe so se povečale za 9,2 odstotkov, največ v gradbeništvo. Naložbe v stroje so se povečale le za 1,3 odstotkov, kar kaže na šibkejšo rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih.

Iz Statistični urada so sporočili tudi, da se je stopnja brezposelnosti v drugem četrtletju znižala na 4,2 odstotkov, kar je najnižje od tretjega četrtletja leta 2008. V avgustovski stopnji inflacije se je slednja z 2 odstotkov mesečno dvignila na 2,4 odstotkov medletno.

Jankovič in odpis dolga

Je sploh vredno komentirati? Raje stopimo skupaj in se podajmo v akcijo proti …

 

PUSTITE KOMENTAR