Varni brez nasilja – je to mogoče?

171
Nasilje ni le udarec s pestjo! Foto: Pixabay

Avtorica: Katja Gantar

Prikrito in odkrito nasilje nas spremlja na vseh ravneh življenja. Nasilje nista le brca in klofuta, nasilje je mnogo več, in nasilje ni nekaj, kar se dogaja le v »velikem svetu« odraslih, temveč je tudi del vsakdanjega življenja otrok in mladostnikov.

V petek, 11. 10. 2019, se je v vrhniškem Cankarjevem domu odvijala zaključna konferenca projekta Varni brez nasilja, ki je nosila naslov Preventiva nasilja za zdravje in psihosocialno dobrobit otrok in mladih in je bila namenjena predvsem strokovnim delavkam in delavcem iz vrtcev, osnovnih ter srednjih šol, ravnateljem in ravnateljicam, strokovnjakom in strokovnjakinjam, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja in razvoja preventivnih programov, predstavnikom in predstavnicam nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti ter drugim zainteresiranim posameznikom in posameznicam širše javnosti.

Utrinki s konference.
Foto: Katja Gantar

Otroci in mladostniki, ki so nedvomno ranljiva skupina, se vsakodnevno srečujejo z izzivi večjimi od njih samih, z izzivi, ki so največkrat plod dela odraslih. V tem tednu poteka Teden otroka (danes je zadnji dan), ki osvetljuje otrokove pravice, prav tako je nekaj dni nazaj potekal Svetovi dan duševnega zdravja, ki je letos izpostavljal temo samomora in preventive na tem področju. Ta konferenca je na mnogih točkah tematsko sovpadala s temami omenjenih dni, kajti dolgotrajne posledice nasilja med mladimi se lahko končajo zelo tragično – z nasiljem nad samim seboj.

Preventiva je ključ do rešitve

Za mnogo otrok in mladih je nasilje del vsakdana, od izkušnje vrstniškega nasilja in nasilja doma znotraj štirih sten, do drugih oblik nasilja, med katerimi se čedalje več nasilja odvija tudi na spletu. Posledice nasilja, četudi najmanjšega, se počasi in vztrajno vrezujejo v otroka – njihov negativen vpliv na fizično in psihično počutje ter na njihovo telesno in duševno zdravje je neizbežen.

Konferenca se je otvorila z doživeto predstavljenim kulturno-umetniškim programom, ki so ga pripravili otroci, potem pa je so sledili uvodni nagovori. Mag. Mateja Štirn, vodja projekta Varni brez nasilja iz ISA instituta, je povedala, da tuje študije kažejo, da se državam preventiva na področju nasilja izplača tudi finančno, saj je cena preventivnih programov cenejša kot reševanje posledic nasilja.

Ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja, mag. Polonca Šurca Gerdina, je povedala, da je njihova šola že vrsto let vključena v preventivni program NEON – Varni brez nasilja in dodala naslednje: »Program vključuje vse starostne skupine učencev, vključeni so tudi vsi zaposleni – tako čistilke, kuharji, strokovni delavci in seveda tudi starši. Vsebina jim je bila večkrat predstavljena na sejah učiteljskega zbora ter na roditeljskih sestankih, in sicer konkretno z vključitvijo iger vlog in predstavitvijo rezultatov anket, ki se izvedejo na posameznih delavnicah.«

Predavanje o osebni čvrstosti doc. dr. Tine Bregant.
Foto: Katja Gantar

Opremimo se za dejstvo, da življenje ni potica

O tem, kako pomembna je osebna čvrstost kot zaščita pri srečevanju z nasiljem je predavala doc. dr. Tina Bregant, zaposlena v CIRIUS in CKZ Kamnik. Predavanje je odprla s pomenljivim vprašanjem, katera vrsta je najbolj nasilna do svoje vrste: volk, beli morski pes ali človek. Odgovor je (bil) vsem znan.

Izpostavila je tudi, da smo ljudje bitja, ki smo že v osnovi pripravljeni na stresne situacije, vendar pa je optimalno, da je teh ravno prav. Premalo stresa oziroma »zavijanje otrok v vato« otrok ne pripravi na vsakdanje življenje in izzive v njem, prav tako pa preveč stresa lahko človeka oziroma otroka trajno poškoduje.

Pri srečavanju s stresom, ki ga povzroča tudi nasilje, je pomembno, da ostanemo osebno čvrsti ter, da znamo to čvrstost nadgrajevati ter vzdrževati. Pri tem je ključno, da najprej poskrbimo za svoje zunanje in notranje potrebe, prav tako kot je potrebno na letalu v izredni situaciji kisikovo masko najprej nadeti sebi, nato šele otroku. Uravnoteženi, uravnovešeni in izpolnjeni odrasli lahko v najboljši meri poskrbimo za svoje otroke in otroke sveta.

Doc. dr. Tina Bregant je predstavila tudi zgodbo o upanju za vse, čeprav se ne začne niti slučajno tako, kot bi želeli. To je zgodba Roberta Canessa, otroškega kardiologa in motivacijskega govorca, ki je pri svojih devetnajstih letih s svojo rugby ekipo točno na današnji dan leta 1972 z letalom strmoglavil v Andih. Tam je izgubil svojo družino ter mnogo prijateljev. Tisti, ki so preživeli, so bili na hudi preizkušnji, ki je pomenila tudi jesti meso v nesreči preminulih. Robertu je v življenju kljub izredno težki preizkušnji, ki bi marsikoga kasneje posredno pokopala, rešila izjemna osebna čvrstost – tudi zaradi vpletenosti v šport.

Drugi najpogostejši razlog smrti med mladimi je samomor

Sledilo je predavanje doc. dr. Vite Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora z naslovom Ko je stiska prevelika: prepoznava in obravnava samomorilnega vedenja otrok in mladostnikov, ki je izpostavila pomembno temo: neodgovorno medijsko poročanje, ki lahko stopnjo samomora med mladimi celo poveča. S tem v zvezi se je dotaknila, med mladostniki, popularne serije 13 razlogov zakaj, ki je med predvajanjem v tujini stopnjo samomora med mladimi vedno povečala.

Povedala je tudi, da je samomor med mladostniki drugi najpogostejši vzrok smrti takoj za nesrečami, kar je alarmantno. Izpostavila je dejavnike tveganja za samomor v ranljivi skupini mladostnikov; več samomorov je med otroci in mladostniki, ki prekomerno uporabljajo splet, ki manj berejo in manj gledajo filme in so manj fizično aktivni, poleg tega je pomembno biti pozoren še na morebitne odvisnosti (kajenje, alkohol, droge, prehranjevalne motnje …).

Konferenci je sledila še vrsta izčrpnih in koristnih informacij in rešitev, med katerimi je bil pogovor z otroki in mladimi, ki ga je povezoval Domen Valič. Tematika predavanja je tekla tudi o tem, kaj narekuje in omogoča zakonodaja glede zaščite otrok in mladih na področju nasilja, izmenjava izkušenj in ideje med udeleženimi in še kaj.

Naša informiranost in zrelost je na področju obravnave nasilja pomembna – vprašanje, kdaj je preveč, je ključno. Čeprav je nasilja preveč takoj, pa ni vse, kar od daleč morda izgleda kot nasilje, to tudi v resnici. Tanka je namreč meja med nasiljem in učenjem socialnih veščin. Prvo je treba izkoreniniti, drugo pa dopustiti.

PUSTITE KOMENTAR