Sledi korakov: Davorin Kopše, optimist na invalidskem vozičku

186

Avtor: Igor Gošte

Davorina Kopšeta sem spoznal v Ljubljani na predavanju Andreja Aplenca in Mihaela Cenca, ki sta na Golem otoku okusila vso bedo nekdanjega komunističnega sistema. Kmalu zatem me je prijetno presenetil, ko je letos maja prišel v Trbovlje na 8. zasavski humanitarni tek. Skupaj sva odtekla en atletski krog. On z invalidskim vozičkom, sam že z malce utrujenimi nogami. Takrat sem ga povabil, da enkrat z nami v oddaji Sledi korakov deli svojo zanimivo in pestro življenjsko pot.

Davorin je odraščal blizu Ptuja v petčlanski družini. Že v ranem otroštvu se je morala družina soočiti s smrtjo matere. Poleg svojega je njen del pri vzgoji v svoje roke vzel oče. Vseeno pa se še danes Davorinu orosijo oči, ko govori o življenju brez mame. Tudi zaradi slabega gmotnega stanja v družini, kjer je bila le očetova plača, sta se z bratom odločila za poklic policista, takratnega miličnika. Oba sta šolanje v Tacnu uspešno zaključila. Davorin je delo policista opravljal tudi v času procesa JBTZ, ko je v njemu še močneje dozorevala želja po samostojni državi in demokratizaciji. Ko je policijske vrste zapustil, se je v času Anteja Markovića preizkusil v podjetniških vodah. Kmalu zatem se je pridružil slovenski vojski, kjer se je v naslednjih letih pridno izobraževal in deloval na različnih delovnih mestih vse do usodne nesreče z motorjem, ki ga je prikovala na invalidski voziček. Postal je invalidsko upokojeni paraplegik z upanjem, da bo nekoč vendarle samostojno stal na svojih nogah.

V oddaji je povedal, kako je prišlo do nesreče, kako se je soočil z novim stanjem in kako sta to sprejeli njegovi zdaj že odrasli hčerki. Povedal je, da se trenutno najbolj veseli prihoda prve vnučke. S sogovornikom sva se dotaknila tudi nekdanjih časov v povezavi z današnjimi, ki so invalidom na vozičkih danes mnogo bolj naklonjeni. Ne le v Ljubljani, kjer živi, tudi drugje po Sloveniji je bilo v zadnjih letih za invalide mnogo bolj poskrbljeno kot vsa leta nekdaj v tako opevani SFRJ. Vseeno je še kar nekaj preprek ali ovir, ki invalidom onemogoča gibanje oziroma jim gibanje otežujejo. En tak je povezan s stopnicami in prestrmimi klančinami za invalide na vozičkih pri vhodu v Klinični center Ljubljana. Neustrezne klančine so botrovale že kar nekaj padcem. Tudi naš sogovornik se je zaradi njih že znašel na hrbtu. Zato je predlog za izboljšavo oziroma za nove klančine za invalide na vozičkih in tudi druge, ki imajo omejeno gibanje, kar prek naše oddaje naslovil na vodstvo Kliničnega centra in ministra za zdravje Aleša Šabedra. V upanju, da bodo našli nekaj sto evrov in klančine uredili tako kot se spodobi.

V zadnjem delu sva se dotaknila še političnega dogajanja pri nas. Tudi dogajanja okrog telefonskih prisluhov Sekolec- Drenikova, ki ni šlamastika le za poznavalce obveščevalnih in drugih z vohunstvom povezanih služb. Povedal je, zakaj je član SDS, kako vidi delovanje zdajšnje vlade in koliko možnosti ji daje, da bo zdržala do konca mandata.

PUSTITE KOMENTAR