Tradicionalni slovenski zajtrk na dan slovenske hrane

189
Po slastnem jabolku za zajtrk teknejo še ostale domače dobrote. Foto: Pixabay

Avtorica: Katja Gantar

Že od leta 2012 tretji petek v mesecu novembru obeležujemo dan slovenske hrane, ki je na slovenski koledar dodan predvsem, kot podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter, kot spodbuda slovenski samooskrbi s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Osrednji dogodek dneva vsakoletno predstavlja tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim v mnogih vrtcih in šolah postrežejo prav na ta dan. Letos je 15. november tisti, ko bo na vrsti jutranji obrok, podpisan s tradicijo.

Učiteljica, kaj bo za zajtrk?

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil v sedanji obliki na nacionalni ravni prvič izveden leta 2011, še pred tem so ga na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Projekt je z leti prerasel v vseslovenski dogodek. Iz vrtcev in osnovnih šol se širi tudi v druge ustanove, ki so povezane z izobraževanjem in vzgojo. Bistvo projekta je otroke in mlade ozaveščati o pomenu zajtrka in prednostih lokalno pridelane prehrane. Znotraj projekta se tako mladino kot širšo javnost osvešča in izobražuje tudi o pravilnem ravnanju z odpadki, vplivu čebelarstva in pridelave hrane na okolje, splošnem zavedanju glede hrane in še čem.

Na dan slovenske hrane javne ustanove, pa tudi mnoge restavracije, pri sestavi jedilnikov dajejo prednost lokalno pridelani oziroma slovenski hrani ter tradicionalnim jedem.

Vrtce in šole se na dan slovenske hrane spodbuja, da tradicionalni slovenski zajtrk še vsebinsko podkrepijo z različnimi dejavnostmi na temo zdrave prehrane, kmetijstva ali čebelarstva. Na voljo jim je tudi možnost povračila stroškov za nakup določenih živil, vsaj če tradicionalni zajtrk sestavijo iz kruha, mleka, masla, medu in jabolk, ki so bila pridelana oziroma predelana pri nas.

Tradicionalni zajtrk si bodo znotraj posameznega vrtca ali šole sestavili sami, na največ koncih bodo vzgojiteljice oziroma učiteljice učencem in učenkam zjutraj postregle s kosom kruha, namazanim z maslom in medom, kozarcem domačega mleka in jabolkom.

Čebelam se lahko zahvalimo ne le za med. Foto: Pixabay

Kako se je projekt Tradicionalni zajtrk začel?

Projekt se je prvič udejanjil 18. novembra 2011, ko so jutranje krožnike vrtcev in šol napolnile dobrote domačega izvora, pobudo zanj je dala Čebelarska zveza Slovenije. Takrat je bilo vrtcem in osnovnim šolam za zajtrk dostavljenih več kot 19.000 kilogramov kruha, 2.600 kilogramov masla, 53.600 litrov mleka, 3.220 kilogramov medu in kar 32.000 kilogramov slovenskih jabolk. V projekt je bilo vključenih približno 268.074 otrok, vzgojiteljev in učiteljev iz slovenskih vrtcev in osnovnih šol, dogodek pa je potekal na 1.535 lokacijah.

Projekt Tradicionalni zajtrk aktivno podpirajo naslednje institucije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica živilskih in kmetijskih podjetij, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Zadružna zveza Slovenije ter Obrtno-podjetniška zveza Slovenije.

Glede na 2. člen Odredbe  o izvedbi projekta Tradicionalni zajtrk 2019 morajo imeti živila, ki bodo letos za zajtrk postrežena v vrtcih, šolah in drugje, ustrezen certifikat za dokazovanje porekla živil, to je lahko certifikat o ekološki pridelavi, certifikat izbrane kakovosti ali certifikat o integrirani pridelavi.

Včasih je bila sladica skoraj brez izjem zdrava. Foto: Pixabay

Kaj pa vsakdanji zajtrk?

Zajtrk mnogih je zelo drugačen od tradicionalnega. Nekateri si ga pripravijo skrbno in kakovostno, nekateri ga izpustijo, mnogi pa uberejo moderno pot, ki ima ameriški pridih. Priljubljen čokoladni namaz ali sladki kosmiči so ob kakavu jutranja popotnica mnogih otrok. Starši se mnogokrat hudujejo nad tem, kaj otroci (radi) jedo, pri tem pa pozabljajo, da zgledi vlečejo. Zgledi dajo rezultate le, če se pričnejo takoj po rojstvu otroka in ne šele v zgodnji puberteti. Ne gre se čuditi, da otrok ne mara sadja in zelenjave, če ju tudi starši oziroma skrbniki redko jedo.

Sveža sadje in zelenjava naj bosta na jedilniku, če je le mogoče, prav pri vsakem obroku, kajti le tako bo naložba v zdravje dolgoročna. Seveda bo, če je na mizi kompot iz konzerve, rasla bolj kot ne potreba po uživanju predelanega sladkorja, kot potreba po svežem sadju. Za uravnotežen jedilnik je potrebno nekaj znanja ter predvsem čas, da v trgovini preberemo tudi deklaracije na živilskih izdelkih.

Naj bo 15. november dan za tri slovenske obroke

Hrana ni samoumevna. Njena predelava zahteva določen čas, mnogo znanja in energije. Vsaka zavržena drobtinica so stran vrženi čas, trud, denar in večkrat tudi ljubezen. Negujmo ljubezen do hrane, saj smo konec koncev tisto, kar jemo.

Vam dišijo žganci? Foto: Wikipedija

Dan slovenske hrane lahko tudi sami ali v krogu družine proslavimo tako, da v vse tri obroke vključimo lokalne izdelke najboljše kakovosti. Za zajtrk si lahko sposodimo idejo iz projekta Tradicionalni zajtrk, za kosilo si privoščimo joto in krhke flancate, za večerjo morda jabolčno čežano. Če predlogi niso po vašem okusu, si s pomočjo seznama slovenskih narodnih jedi priredite jedilnik tako, da vam bo karseda teknil. Pa dober tek in na zdravje!  

PUSTITE KOMENTAR