»Konoplja« bo tožila državo!

367
Konoplja, voda, zrak, svoboda? Foto: Puxabay

Avtorica: Katja Gantar

Na novinarski konferenci, ki je bila v sredo, 13. 11., v Ljubljani je Društvo za človekove pravice PEST sprožilo kampanjo za zaščito človekovih pravic zaradi gojenja in uporabe konoplje. Predsednik društva Božidar Radišič je vse zbrane novinarje seznanil z aktivnostmi in cilji napovedane kampanje za zaščito človekovih pravic, sodno rehabilitacijo in povračilo škode zaradi neupravičenega in nezakonitega sodnega pregona državljanov Slovenije zaradi gojenja in/ali uporabe prepovedane konoplje.

Med drugim je bil namen tiskovne konference seznaniti, kako postopati v boju s pravno-birokratskimi mlini države če so bile kršene človekove pravice zaradi gojenja in/ali uporabe konoplje.

V uvodnem nagovoru je gospod Radišič povedal, da so se v društvu odločili, da pričnejo – ker se država kljub večletnemu opozarjanju civilne družbe o kršenju človekovih pravic uporabnikov konoplje, ne odziva – z akcijo zbiranja dokumentacije oškodovanih za odškodninske tožbe proti državi. Za ta korak so se odločili, ker kršenje mednarodnih pogodb, Ustave Republike Slovenije in človekovih pravic povzroča ogromno gospodarsko škodo, ki se izraža v slabem stanju javnega zdravstva, poraznem stanju zdravja državljanov, da o okoljski škodi niti ne govorimo. »Nenazadnje smo oškodovani vsi državljani, kajti represija nad uporabniki konoplje se financira iz javnega denarja,« pravi gospod Radišič.

»Za nastalo škodo so odgovorni resorni uradniki Ministrstva za zdravje in z njimi povezane državne inštitucije. Po nekajletnem neupoštevanju sklepov Odbora za zdravstvo se resno sprašujemo, ali to državo res vodi vlada ali nemara uradniki Ministrstva za zdravje? Zaradi njihovega katastrofalnega dela že leta s svojim početjem onemogočajo bolnikom dostop do zdravljenja s konopljo,« zgroženo nadaljuje.

Na novinarski konferenci je predsednik društva še opozoril, da se opaža tudi nespoštovanje sodnih praks Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kar vodi v kolaps pravne države in pušča za seboj ogromno število oškodovancev. Pri tem se porablja tudi nepredstavljive količine proračunskega denarja. Povedal je tudi, da se kršitve dogajajo že vse od osamosvojitve dalje, saj bi namreč v skladu z zakonodajo morale biti vse mednarodne pogodbe prevedene v slovenščino še preden se ratificirajo in implementirajo v nacionalno zakonodajo, saj je naš opravilni jezik slovenščina. Slovenija na primer sploh še nima uradnega prevoda Konvencije OZN o mamilih iz leta 1961, na kateri temelji uredba o razvrstitvi prepovedanih mamil, ki so razvrščena v tri skupine, konoplja naj bi glede na konvencijo spadala med prepovedana mamila.

Utrinek z novinarske konference. Foto: Društvo PEST

V tožbo skupinsko ali posamično?

Ker gre za področje, ki se prej ali slej mora urediti, in ker država za svoje napake mora odgovarjati, vsaj če želi ostati pravna, v Društvu PEST vabijo vse, ki so bili zaradi uporabe in/ali posedovanja prepovedane konoplje oškodovani, naj jim posredujejo svojo dokumentacijo.

Segmenti zbiranja, kot navajajo v društvu, so:

  • obsojeni ali kazensko preganjani, priprti ter vsi, ki so bili v prekrškovnih postopkih zaradi uporabe konoplje, njenega gojenja za osebno uporabo ali za posest konoplje;
  • izguba izpita za avto zaradi prisotnosti metabolitov konoplje v telesu;
  • onemogočanje stikov z otroci zaradi uporabe konoplje s strani sodišč in centrov za socialno delo;
  • izguba zaposlitve ali premoženja zaradi posledic sodnih in upravnih postopkov povezanih s konopljo;
  • poslani v centre za odvajanje odvisnosti od drog zaradi konoplje;
  • poslani v psihiatrično obravnavo odvisnosti od konoplje;
  • onemogočen dostop do konoplje za medicinske namene in posledično prezgodaj umrli svojci.

Na osnovi zbrane dokumentacije se bodo v sodelovanju s priznanimi odvetniki nato odločili, ali bodo šli v skupinsko ali posamične tožbe proti odgovornim inštitucijam, saj gre pri pregonih pogosto za kršenje mednarodnih pogodb, ustave Republike Slovenije in človekovih pravic.

Gospod Radišič je še povedal, da je Vrhovno sodišče do sedaj izdalo že šest sodb, v katerih le-to navaja, da gojenje konoplje za lastne potrebe ni kaznivo dejanje.

Časi se spreminjajo in tako se je tudi položaj konoplje v družbi spremenil. Včasih so bili njeni uporabniki marginalna skupina, ki ni nikogar zanimala, sedaj pa, ko je uporabnikov tudi zaradi povečanih zdravstvenih težav med ljudmi vse več, zadeva poleg nenasitnih farmacevtskih lobijev očitno mika še koga.

Naj zmaga pravica. Foto: Pixabay

Naj gre za področje konoplje, prehrane, zdravstvenih postopkov, cepljenja, izobraževanja ali kakšne druge pomembne teme, povsod se strah zmanjša in pogled postaja jasnejši, ko je na delu dobra informiranost. Ta pa običajno ne leži za prvim vogalom, ampak se zanjo moramo vsaj malce potruditi. Za prvim vogalom leži le kup reklam, ki največkrat ponujajo kup navlake v obliki ničvrednih izdelkov ali nepotrebnih storitev, vse ostale (dobre) informacije »stanejo« več.

Če nas kdo slučajno gleda iz vesolja, se verjetno čudi, koliko vojn in dela imamo zaradi ene uboge nič hudega sluteče rastlinice. Namesto da bi zmanjševali revščino, vojne, hinavščino, napuh, zlorabe otrok, prostitucijo in še kaj, se gremo spet igrico Človek človeku volk.

PUSTITE KOMENTAR