Državni svet opozoril na oderuške banke

222
Foto: Bobo

Avtor: prof. dr. Matjaž Gams

Slovenec je edini medij, ki sistemsko poroča o Državnem svetu (DS) – preprosto zato, ker je to enkraten vpogled v delovanje slovenskega političnega, bančnega in poslovnega vrha. Ker za razliko od zgornjega doma slovenskega parlamenta člani DS niso politiki, ampak strokovnjaki vsak na svojem nivoju, je debata bistveno drugačna. Zakaj mediji ignorirajo DS, lahko samo ugibamo, verjetno zato, ker je med stroko in medijskim poročanjem (in pristranskim prikazovanjem) v Sloveniji kar precejšnja razlika in ker Slovenec poroča ljudem za ljudi. In če imate kakšno idejo ali pobudo, jo mirno naslovite na vašega predstavnika v DS (recimo jaz sem za stroko, razvoj in raziskovanje).

13. 11. 2019 je bil novembrski posvet DS. Zaključki so predstavljeni na spletu. Na koncu tega posveta, bomo posebej analizirali oderuške banke in posvet o invalidih.

Oderuške banke

Letno poročilo Banke Slovenije za 2018 je objavljeno na tej povezavi. Mnenje Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predstavila Marija Lah, dostopno je na spletu. Pomembne so predvsem avtorjeve pripombe.

Banka Slovenije je zaznala določena makroekonomska tveganja, ki se prenašajo v naš sistem iz mednarodnega okolja. Slovenska podjetja od zadnje krize naprej za financiranje svojih poslov v manjši meri uporabljajo kreditiranje kot v preteklem obdobju. Zato banke večjo pozornost namenjajo potrebam gospodinjstev po potrošniških kreditih, kar Banko Slovenije sili k pozornejšemu spremljanju odzivnosti in odpornosti bančnega okolja ter preprečevanju negativnih posledic prehitre rasti kreditov, da bi zagotavljala ustrezno finančno stabilnost sistema. Predstavniki Banke Slovenije so predvsem podrobno predstavili potrošniško kreditiranje. Recimo po dolgoročnosti potrošniških kreditov smo prvi oz. »najslabši« v Evropi. Kaj to v praksi pomeni?

Banke imajo omejene obrestne mere, zato pa lahko s podaljševanjem odplačevanja bistveno povečajo svoj dobiček. Ker banke povečujejo svoje dobičke, to pomeni, da Slovencem ostaja manj denarja. Še bolj preprosto povedano: slovenske banke (sedaj ali v bodočnosti) odirajo naivne državljane oz. tiste, ki nimajo druge izbire, kot vzeti te oderuške kredite – to je ocena na osnovi napovedi (če bi bila velika gospodarska rast, bi bili krediti bistveno bolj znosni, a povprečna kriza je vsakih 7 let, sedaj pa je ni bilo že 10 let). Če kreditno nesposobni vzamejo prevelike kredite, sta načeloma dva možna izida: ali jih krediti hudo pestijo oz. jim dolga leta ne omogočajo normalnega življenja, ali pa kreditov ne bodo vrnili in se bodo prenesli na pleča drugih državljanov Slovenije. Ste za to, da boste odplačevali kredite drugih?

Ker Banka Slovenija (BS) ocenjuje, da je ta prepad postal prevelik zlasti v potencialnem pričakovanju oteženih finančnih razmer v bodočnosti, skrbi tako za stabilnost bančnega sistema kot za državljane same. Seveda tega BS ne pove tako neposredno, kot sem na posvetu DS povedal sam in kot je tu napisano, ampak med vrsticami se da razbrati, da je to tako v pristojnosti kot v dolžnosti BS. Če samo pogledamo Slovaško in Portugalsko, ki sta na drugem in tretjem mestu po dolgoročnosti potrošniških kreditov, vidimo, da sta obe državi uvedli podobne ukrepe.

Zakaj torej tak vik in krik v medijih in politikov, če je ukrep DS racionalen in v interesu državljanov Slovenije? Razlog je verjetno preprost – povprečen občan si ne zna izračunati, kaj je še sprejemljivo v bodočnosti in kaj so že oderuške obresti. In tisti, ki so sami preskrbljeni in navijajo, da bi občani brez kreditne sposobnosti dobili velike kredite ob prihajajoči krizi, se ne zavedajo, da bodo nevrnjene kredite tako ali drugače sami plačali iz svojih žepov. Banke jih ne bodo, saj se vedno zadostno zavarujejo. Razen redkih izjem pa so banke v lasti tujcev, ki bi radi čim prej prišli do povračila vplačil in do mastnih zaslužkov, tako je pač načelo kapitalizma. Pametna politika in kvalitetni mediji poročajo o omenjenih dilemah, naši politiki in mediji pa …  Morda bo zaradi novih ukrepov res kdo prikrajšan, vendar so podrobne analize BS pokazale, da se pogoji ne bodo bistveno zaostrili za vse, ki imajo realno možnost odplačila kreditov.

Postavlja se še eno vprašanje. Ali lahko o tem samovoljno odloča BS, ali mora poslušati navodila politike? Vsebinsko in formalno je nesporno, da to je in mora biti v pristojnosti BS. Predstavljajte si, da bi politika vodila vašo inštitucijo – najbrž verjamete, da bi bil to fiasko. Zato imajo vse države po svetu politiko v precejšnji meri ločeno od nacionalnih bank. Ni pa BS neodvisna, konec koncev politika v imenu ljudstva izbere vodstvo in ji daje strateške napotke. V DS sem jih poskusil podati v naslednji smeri: Ker ste že razprodali vse banke, razen redkih izjem, in ker ste otežili ali onemogočili manjše hranilnice, posojilnice in podobne inštitucije, olajšajte delo slovenskim hranilnicam, posojilnicam in drugim poslovnim inštitucijam. Za njih sistemsko zmanjšajte regulacijo in birokracijo. Trend je seveda drugačen, kar so povedali tudi predstavniki BS: konsolidirati celoten sektor v samo nekaj inštitucij in – česar niso povedali – omogočiti tujemu kapitalu nadzor nad poslovanjem v Sloveniji. Seveda ne DS, še manj pa sam nima pristojnosti ali moči, da bi to ukazal BS, lahko pa jasno in glasno povemo interes Slovenije in upamo, da se bo razvedelo. Analogija s slovenskim gospodarstvom je na dlani. Skoraj vsa velika paradna podjetja so propadla ali so jih prodali, medtem ko srednja in mala podjetja dobro delajo. V bančnem sektorju je še slabše, saj je večina bank prodana, manjšim finančnim inštitucijam se sistemsko nagaja oz. se jih izrinja. S tem je potrebno prenehati!

Še informacija, da BS ležanin na bančne vloge ne pričakuje. Nekaj citatov iz zaključka posveta v BS:

»V Banki Slovenije se zavedajo kratkoročnega negativnega vpliva ukrepa na dobičkonosnost bank, ocenjujejo pa, da bodo banke pozornejše pri spremljanju namenov, za katere se najemajo potrošniški krediti, tako da bo dolgoročni učinek ukrepa za bančno poslovanje pozitiven. Menijo, da se morajo zagotavljati razmere, ki bodo omogočale vzdržno in zdravo kreditiranje, kar se na področju potrošniških kreditov ne dogaja. Nesprejemljivo bi bilo dopustiti, da bi se gospodarska rast generirala s toksičnimi krediti, ki bi jih najemala gospodinjstva, pri čemer pa bi zanemarili možnost socialnih posledic zaradi morebitne nezmožnosti vračanja sposojenega denarja.«

»Primarna naloga denarne politike kot ene od ekonomskih politik je zagotavljanje cenovne stabilnosti ter s tem ustvarjanje pogojev za vzdržno gospodarsko rast.«

Posvet o invalidih

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na 30. seji 29. 10. 2019 obravnavala zaključke posveta z naslovom Uresničevanje človekovih pravic invalidov. Posvet je vodil državni svetnik Danijel Kastelic, podpredsednik Komisije in predstavnik interesov socialnega varstva, uvodoma sta pozdravila prisotne Tina Heferle, podpredsednica Državnega zbora, in Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Jonas Ruskus, podpredsednik Odbora Organizacije združenih narodov za pravice invalidov, je poudaril pomembnost uresničevanja človekovih pravic invalidov. Stanje v zvezi z uresničevanjem človekovih pravic invalidov se v Sloveniji v posameznih segmentih izboljšuje in med leti 2008 in 2019 je bilo narejenih nekaj pomembnih korakov dalje (npr. sprejem Zakona o osebni asistenci, Zakona o 3 izenačevanju možnosti invalidov, napovedan zapis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS itd.), še vedno pa se pomanjkljivo uresničuje pravice invalidov, povezanih s samostojnim življenjem in vključevanjem v skupnost, dostopnostjo transporta in informacij, enakostjo pred zakonom in na mnogih drugih področjih.

Predlagal sem, da se po vzoru humanitarne akcije za Krisa nabavi nekaj dragih naprav za invalide, npr. eksoskeletov, nato pa se jih distribuira in seli od enega do drugega invalida po Sloveniji. Te naprave so predrage za vse, vendar lahko bistveno pripomorejo h kvaliteti na omenjeni novi poslovni način. Podobno idejo je imel tudi predsednik DS Alojz Kovšca, sedaj pa je bolj natanko opredeljena.

1. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov.

a. Pobuda državnega svetnika mag. Marka Zidanška za razvoj avtomatskega prevajalnika govorjene slovenščine v znakovni jezik in razpis raziskovalne naloge za razvoj ustreznega računalniškega programa.

b. Pobuda državnega svetnika Samerja Khalila glede podaljšanja odpiralnega časa pisarne Finančne uprave RS v Črnomlju.

c. Pobuda državne svetnice Lidije Jerkič glede spremembe zakonodaje, ki bi Finančni upravi RS omogočila neposreden nadzor in sankcioniranje neizplačil in zamikov pri izplačilih regresa za letni dopust.

d. Vprašanje državnega svetnika Branka Tomažiča glede izgradnje sežigalnice za živalske stranske proizvode v Sloveniji.

e. Vprašanje in pobuda državnega svetnika mag. Petra Požuna glede vključitve cepljenja proti okužbam s človeškimi papilomavirusi (HPV) za dečke v program cepljenja in zaščite z zdravili.

f. Vprašanja državnega svetnika Branka Tomažiča glede možnosti pojasnila ponudbe v postopkih javnega naročanja, obligatorne narave izreka stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja in vzpostavitve seznama ponudnikov.

g. Vprašanje državnega svetnika Branka Tomažiča glede sanacije regionalne ceste na Rebrnicah med Razdrtim in Podnanosom.

h. Pobuda državne svetnice mag. Marije Lah glede pridobitve pisnega mnenja pristojnega organa Evropske komisije o imenovanju zunanjega nadzornega organa za nadzor nad izvajanjem kodeksov ravnanja po 40. členu Splošne uredbe Evropske komisije 2016/678 o varstvu podatkov v zasebnem sektorju kot pogoju za potrditev navedenih kodeksov s strani nacionalnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.

i. Vprašanje in pobuda državnih svetnikov Tomaža Horvata in Bojana Režuna glede sanacijskega programa za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.

2. Letni poročili Evropskega računskega sodišča za leto 2018.

3. Predlog Mnenja k Letnemu poročilu Banke Slovenije 2018 z letnim obračunom Banke Slovenije 2018 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila in Finančnemu načrtu Banke Slovenije za leto 2019, EPA 808-VIII.

4. Predlog Mnenja k Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2018, EPA 689-VIII.

5. Predlog Sklepa k Zaključkom posveta Uresničevanje človekovih pravic invalidov.

PUSTITE KOMENTAR